Pretekli teden so zaznamovale tudi objave poslovanja največjih ameriških podjetij. V podjetju Alphabet so prihodki platforme youtube upadli na letni ravni in v kombinaciji z manjšim zanimanjem za oglase pri iskanju z googlom povzročili poslovanje pod pričakovanji. Apple je zaradi slabše prodaje iphonov in macov v novoletni sezoni zabeležil prvi upad letnih prihodkov družbe po letu 2019, ki je bil večji od pričakovanj. Amazon je sicer presegel napovedi prodaje, a je trg razočaral z najnižjo letno rastjo prihodkov v 25 letih, odkar kotira na borzi. Pozitivno pa je presenetila Meta, katere delnica je bila lani močno na udaru zaradi odločitve družbe, da izdatno investira v »metauniverzum«. Pozitivno presenečenje je bilo visoko zanimanje za oglaševanje preko facebooka, vlagatelji pa so bili veseli tudi večje osredotočenosti podjetja na povečanje učinkovitosti poslovanja. Cena delnice se je, ob dobrih rezultatih in napovedanem skoraj 50-odstotnem povečanju odkupov lastnih delnic glede na odkupe v letu 2022, v preteklem tednu zvišala za 23 odstotkov, merjeno v evrih.
Evropska centralna banka (ECB) je v četrtek nadaljevala s hitrim tempom zviševanja obrestnih mer in ključno obrestno mero ponovno povišala za 0,5 odstotne točke, na 3 odstotke. Ob tem je Christine Lagarde izpostavila, da ob nekoliko močnejšem gospodarstvu od pričakovanj inflacija v evrskem območju ostaja visoka, kar narekuje dodaten dvig za 0,5 odstotne točke na naslednjem zasedanju marca. Angleška centralna banka je bila ob zvišanju obrestnih mer za 0,5 odstotne točke na 4 odstotke bistveno manj agresivna v svojih napovedih. Združeno kraljestvo bo namreč po njenem mnenju letos zašlo v recesijo, inflacija naj bi se znižala na 4 odstotke. Centralna banka je posledično signalizirala, da se v primeru uresničitve napovedi približuje zaključku zviševanja obrestnih mer, a opozorila, da ostaja povečano tveganje, da inflacija preseneti navzgor. V Združenem kraljestvu smo bili v sredo priča največji stavki v zadnjem desetletju zaradi nezadovoljstva s plačami in delovnimi pogoji. Ob napovedani pokojninski reformi pa so se nadaljevali tudi protesti v Franciji. Iz Francije sicer prihajajo dobri makroekonomski podatki, saj je francosko gospodarstvo v zadnjem četrtletju lanskega leta doseglo 0,1-odstotno rast namesto pričakovanega 0,2-odstotnega krčenja na četrtletni ravni. BDP se je tako v lanskem letu okrepil za 2,6 odstotka. Nasprotno iz Nemčije prihaja podatek o decembrskem 6,4-odstotnem upadu trgovine na drobno, ki kaže na ohlajanje gospodarstva. Z vidika inflacije je sicer spodbudno, da je Nemčija v decembru ob znižanju cen električne energije zabeležila najnižjo rast cen uvoženega blaga v 19 mesecih in da v naslednjih treh mesecih dvig cen načrtuje manj nemških podjetij kot pretekli mesec.
Negativno vzdušje pa je zajelo azijske borze in trge v razvoju. Po rekordni rasti cen delnic v preteklem letu smo bili v Turčiji priča pocenitvam ob napetem ozračju pred volitvami. Po visoki rasti v letošnjem letu je do znižanja cen delnic prišlo tudi na Kitajskem, kljub temu da se je aktivnost predelovalne industrije po več mesecih krčenja okrepila. K negativnemu vzdušju je prispevala objava o 3,5-odstotnem krčenju gospodarstva v Hongkongu v preteklem letu. Negativne donosnosti so zaznamovale tudi japonske delnice, kjer prihaja do ugibanj, kdo bi lahko prevzel vodenje centralne banke po izteku mandata Haruhiko Kurode v aprilu. x