V Evropski uniji je včeraj, tako kot tudi v članicah G7 in Avstraliji, začela veljati še prepoved uvoza ruskih naftnih derivatov, predvsem dizla, kerozina, kurilnega olja in mazuta. Šest odstotkov dizla, ki se ga porabi v EU, prihaja iz Rusije. Že od 5. decembra je v EU prepovedan uvoz ruske surove nafte po morju. In tako kot so za nafto, ki jo Rusija izvaža v tretje države, določili maksimalno ceno (60 dolarjev za sodček; kdor jo kupi dražje, je tarča sankcij), so zdaj to storili za naftne derivate. Te cene ne smejo biti previsoke, da Rusija ne bi preveč zaslužila, pa tudi ne prenizke, da se ponudba ruske nafte na svetovnem trgu ne bi preveč zmanjšala, kar bi zvišalo ceno. Maksimalna cena dizla za sodček je tako postavljena na 100 dolarjev, na svetovnem trgu pa zdaj znaša 117 dolarjev.
Leta 2024 2,1-odstotna rast BDP
Zahodne sankcije proti Rusiji pa očitno nimajo večjega učinka, saj njenemu gospodarstvu (ki je po obsegu veliko kot špansko) vsaj v naslednjih dveh letih ne kaže tako slabo. Po nedavno objavljeni oceni Mednarodnega denarnega sklada (MDS) bo letos Rusija ušla recesiji, saj bo imela 0,3 odstotka gospodarske rasti, kar je več kot Nemčija (0,1 odstotka) in kot Velika Britanija, katere gospodarstvo se bo po napovedih MDS edino od velikih v letu 2023 skrčilo (za 0,6 odstotka). Leta 2024 naj bi imela Rusija 2,1 odstotka gospodarske rasti, kar je več kot ZDA in EU.
Za lani je MDS kmalu po začetku vojne Rusiji napovedoval 8,5-odstotni padec BDP, na koncu je šlo za 2,2-odstotnega, zdaj pa njeno gospodarstvo predvsem zaradi visokih cen nafte in plina že okreva. Predvidevanja MDS pa bi se lahko izkazala za napačna, če bi padla cena energije.
Obvozi mimo sankcij
Rusija precej uspešno kljubuje sankcijam med drugim zato, ker se je med novembroma 2021 in 2022 izvoz nafte, zemeljskega plina in premoga na Kitajsko povečal za več kot polovico. Od začetka napada na Ukrajino do decembra lani je po podatkih Bloomberga znašal 68 milijard dolarjev v primerjavi z 41 milijardami v enakem obdobju leto prej. Izvoz v Turčijo se je povečal za trikrat in v Indijo za 15-krat. Rusija izvaža tudi gnojila, uran in hrano.
Sankcije niso bolj učinkovite tudi zato, ker jih znajo v Kremlju zaobiti. Tako je v zadnjih mesecih Armenija za desetkrat povečala uvoz zahodnih pametnih telefonov, ker jih je prek nje kupovala Rusija. Prek Gruzije Rusija kupuje pralne stroje, njihove polprevodnike pa potem uporablja v vojaški industriji. Po poročanju agencije Reuters polprevodniki prihajajo v Rusijo tudi prek Hongkonga, Turčije in Estonije. Kitajska, Indija in Turčija pa prodajo vse več nafte v EU, kar je prikriti ruski izvoz.
Izgubljanje koraka s tehniko
Zahodne sankcije upoštevajo skoraj samo EU in članice G7. Sicer je bil tovrstni embargo doslej uspešen le proti Južnoafriški republiki v času apartheida pred več kot 30 leti, ne pa na primer proti oblastem Iraku in Iranu, kjer so posledice čutili prebivalci. Ker Rusija pridela skoraj vso hrano, ki jo potrebuje, je v trgovinah ne manjka in cene se niso zvišale. Menda so zahodne sankcije bolj prizadele države, ki jih izvajajo.
Kljub vsemu je rusko gospodarstvo čedalje manj uspešno in izgublja korak z visokimi tehnologijami, tudi zaradi izselitve več sto tisoč pripadnikov srednjega in višjega sloja, med katerimi je na tisoče mladih inženirjev. In če sankcije niso izolirale Rusije od sveta, so jo od Zahoda. Že lani so številne tovarne avtomobilov in letal nehale obratovati, ker nimajo potrebnih delov.