Nemški kancler Olaf Scholz je tokrat slabo prikril očitno nejevoljo ali kar jezo zaradi izjav ukrajinskih politikov. Še isti dan, ko je uradni Berlin prejšnjo sredo odobril pošiljanje tankov Ukrajini po tednih napornih pogovorov med zavezniki in samoizpraševanja o dolgoletni politiki vzdržanosti do pošiljanja orožja na vojna območja, je iz Kijeva prišlo novo sporočilo: začel bo kampanjo prepričevanja Zahoda o dobavi bojnih letal in raket še daljšega dosega. Scholz se je na to jasno odzval v pogovoru za nedeljsko izdajo časnika Tagesspiegel. »Če se takoj po tistem, ko smo sprejeli eno odločitev, v Nemčiji začne nova razprava, to ne deluje preveč resno in maje zaupanje državljanov v odločitve vlade.«
Kancler je dejal: »Lahko samo svetujem proti začetku nenehnega tekmovanja o tem, kdo bo pri orožju ponudil več.« Scholz pravi, da se doslej o bojnih letalih sploh ni govorilo in da »Ukrajini ne bomo dobavljali bojnih reaktivcev«. Vendar o tem že poteka razprava Ukrajine z nekaterimi zahodnimi državami. Tako je namreč dejal svetovalec ukrajinskega predsednika Mihajlo Podoljak s pomenljivim dodatkom, da so nekatere države zadržane in da se »bojijo sprememb v mednarodni ureditvi«.
Ukrajinska ofenziva zastala, Rusija napreduje
Scholz je minulo sredo sporočil, da bo Nemčija Ukrajini sprva poslala štirinajst tankov leopard 2 in da bo drugim državam, ki jih imajo, dala dovoljenje, da jih pošljejo v Ukrajino. Vrsta držav je potem sporočila, da bo Ukrajini poslala svoje tanke leopard 2, ki naj bi bili najbolj primerni, ZDA pa svoje tanke abrams.
Vendar v Ukrajino ne bodo prispeli še nekaj mesecev, ker je treba izuriti posadke in poskrbeti za vso potrebno spremljevalno logistiko. To pomeni, da bo Ukrajina dotlej ostala s sredstvi, ki jih ima. Njena ofenziva je zastala novembra in po oceni nevladnega Inštituta za vojne študije se je to zgodilo v prvi vrsti zato, ker »Zahod ni dobavil nujnega materiala«. Rusija je po oceni inštituta to izkoristila za utrditev frontnih linij in prešla v protinapad ter zavzela rudarsko mesto Soledar in okrepila napore za zavzetje bližnjega Bahmuta, kjer je najbolj dejavna ruska paravojaška skupina Wagner. Zdaj napreduje tudi v okolici Vugledarja, 50 kilometrov jugovzhodno od mesta Doneck.
Madžarska ni uresničila, kar je napovedala Finski in Švedski
Finska in Švedska medtem nadaljujeta svoje čakanje na zeleno luč za članstvo v zvezi Nato, kar morata od članic potrditi še Madžarska in Turčija. Madžarski premier Viktor Orban je novembra napovedal, da bo parlament to storil januarja, a očitno ne bo. Švedska zdaj sporoča, da pričakuje potrditev Budimpešte februarja. Obstaja bojazen, da bi Orban v zameno hotel sprostitev še več evropskih sredstev in manj oster pristop EU do vprašanja vladavine prava. Švedska trenutno pol leta predseduje Svetu EU, a je vladavino prava postavila visoko v svojem programu.
Trenutno kaže, da ostaja precej večji problem Stockholma Turčija. Potem ko je skrajni desničar v švedski prestolnici javno zažgal koran, je Turčija sporočila, naj Švedska ne računa na ratifikacijo pristopnega protokola. Dodala pa je, da bi lahko potrdila finskega. Toda vlada v Helsinkih je zdaj sporočila, da vztraja pri skupni poti obeh držav v Nato. Izraža upanje, da bi Turčija protokola morda ratificirala po majskih splošnih volitvah, in sicer do 11. julija, ko se v Vilni začenja vrh zveze Nato z udeležbo predsednikov držav in vlad tridesetih članic.
