Češka je dobila novega predsednika države. To je postal upokojeni general Petr Pavel, ki je z 58,3 odstotka glasov v drugem krogu premagal milijarderja in nekdanjega premierja Andreja Babiša. Volilna udeležba v petek in soboto je bila 70,2-odstotna.
Pavel bo prisegel 9. marca. Obljubil je, da bo neodvisni predsednik, ki se ne bo pustil vplivati političnim strankam. Dejal je, da bo skrbel za pravno državo in da bo še naprej podpiral pomoč Ukrajini, tudi v orožju (Češka ji je poslala številne sovjetske tanke T-72). Češko vidi kot močno članico EU in Nata, torej ima glede tega drugačna stališča od odhajajočega predsednika Miloša Zemana, ki bo danes na zadnjem uradnem obisku v tujini v Srbiji, ki ji je za razliko od Kosova zelo naklonjen, enako kot Kitajski. Najbrž bo Pavel v skladu z ozkimi pooblastili, ki jih predsedniku daje češka ustava, manj opazen od Zemana.
Spoznal partijsko napako
Leta 1961 rojeni Pavel je obiskoval vojaško gimnazijo in vojaško akademijo, vstopil v partijo in nameraval kariero nadaljevati v vojaški tajni službi. Glede članstva v partiji je na svoji spletni strani nedavno zapisal: »Rodil sem se v družini, v kateri so na članstvo v partiji gledali kot na nekaj normalnega. Nisem imel dovolj informacij ne izkušenj, da bi lahko ocenil zločinski režim. Zdaj vem, da je bila to napaka.«
Po žametni revoluciji jeseni 1989 je vrnil rdečo knjižico in nadaljeval kariero vojaškega obveščevalca. Sam pravi, da se je 33 let zavzemal za »prozahodno usmeritev« Češke. Prvič je zbudil pozornost januarja 1993, ko je kot poveljnik elitne enote čeških in slovaških vojakov na Hrvaškem rešil 53 francoskih vojakov iz oporišča Karin pri Benkovcu, za kar je dobil francosko odlikovanje. »Med hrvaško ofenzivo v srbski Krajini so bila dejanja generala Pavla odločilna za rešitev francoskih vojakov Unproforja, ujetih v navzkrižni ogenj. Z izrednim pogumom je general Pavel, tedaj mladi operativec, s svojimi češkimi prostovoljci rešil 53 Francozov in poskrbel za trupli francoskih vojakov, umrlih med ofenzivo,« piše na strani francoskega veleposlaništva v Pragi.
Svetovalec generalnega sekretarja Nata
Po češkem vstopu v Nato leta 1999 je postal oficir v zavezništvu. Med zasedbo Iraka leta 2003 je v Katarju deloval v poveljstvu ameriške vojske. V češki vojski pa je leta 2012 postal načelnik generalštaba. Tri leta zatem je kot prvi general iz katere od držav, ki so nekoč pripadale varšavskemu paktu, stopil na čelo Natovega vojaškega odbora, kar je najvišji položaj, do katerega lahko pride kak oficir v Natu. S tem je postal tudi glavni svetovalec generalnega sekretarja.
Že ko se je leta 2018 upokojil, so mnogi Čehi menili, da hoče postati predsednik države. Menda je prav zato med pandemijo leta 2020 ustanovil gibanje Skupaj smo močni, s katerim naj bi pomagali ljudem v stiski zaradi covida in finančno podprli prostovoljce v bolnišnicah. Znotraj gibanja je ustanovil odbor uglednih strokovnjakov z več področij in z njimi napisal načrt za reševanje covidne krize, ki ga je predstavil takratnemu premierju Babišu.
