Včeraj in danes na Češkem poteka drugi krog volitev novega predsednika države, ki bo na tem položaju nasledil 78-letnega Miloša Zemana, spornega zaradi alkoholizma in naklonjenega Rusiji in Kitajski. Zeman podpira 68-letnega milijarderja in nekdanjega premierja Andreja Babiša. Britanski BBC boj med Babišem in 61-letnim generalom Petrom Pavlom opisuje kot »boj med populistom in liberalnim demokratom«. Pavel je v letih 2015–2018 deloval v samem vrhu Nata, sicer pa je novinec v politiki.
Zdi se, kot da je že vse odločeno
Oba sta v prvem krogu pred dvema tednoma močno prehitela preostalih šest kandidatov. Od teh jih je pet podprlo Pavla, skrajni desničar in evroskeptik Jaroslav Bašta, ki je dobil 4,5 odstotka glasov, pa se ni opredelil za nobenega. Tako se zdi že vse odločeno glede na to, da je v prvem krogu Pavel dobil 35,4 odstotka glasov, nekdanji premier pa 35 odstotkov. Pavla, ki je sicer neodvisni kandidat, podpira tudi desnosredinska vlada, nastala konec leta 2021, ko je Babiš po štirih letih vodenja vlade prestopil v opozicijo.
Po zadnjih anketah je razlika med njima 16 odstotnih točk, torej bi bil rezultat v odstotkih 58:42. Milijarder bo tako po porazu na parlamentarnih volitvah jeseni 2021 (ko sta iz parlamenta izpadli obe njegovi zavezniški stranki socialdemokratov in komunistov) doživel še poraz na predsedniških volitvah. Sicer ustava ne daje veliko pristojnosti predsedniku države, a njegovo moč in vpliv so razširili vsi trije dosedanji predsedniki Češke: Vaclav Havel, Vaclav Klaus in Miloš Zeman.
Odmevna polemika o vojni in miru
Babiš se je po prvem krogu na vse načine trudil za zmago. V zadnjih dneh so mu domnevno grozili s smrtjo, zaradi česar je odpovedal vsa predvolilna zborovanja, s čimer je po lastnih besedah hotel zavarovati »svojo neposredno okolico«.
Pavla pa so na lažni spletni strani, ki je posnemala njegovo uradno, razglasili za mrtvega zaradi odpovedi srca, tako da je moral to zanikati s prisotnostjo na družbenih omrežjih.
Babiš je predvsem veliko stavil na svoje poudarjanje zavzemanja za mir. Tako so se pojavili njegovi plakati z besedilom: »Z menoj Češka ne bo vstopila v vojno. Sem diplomat in ne vojak.« Namigoval je torej, da hoče Pavel, ki je vodil tudi češki generalštab, državo potisniti v vojno. »Pavel je izjavil, da je mir iluzija,« je nasprotniku očital v pogovoru za spletni medij Denik N. Večkrat je nekdanji premier tudi obljubil, da bo organiziral mirovno konferenco o Ukrajini, pri čemer naj bi mu prišli prav njegovi stiki z Emmanuelom Macronom in Recepom Tayyipom Erdoganom, francoskim in turškim predsednikom.
V televizijskem soočenju z generalom Pavlom v nedeljo, 22. januarja, pa je na vprašanje, ali bi Poljski in baltskim državam pomagal s češkimi vojaki v primeru, če bi bile napadene, odgovoril: »Ne, seveda ne. Govoriti pa bi morali o miru, a general govori le o vojni (…) V nobenem primeru ne bi poslal naših otrok v vojno.« Ko je morala zatem češka vlada miriti tuje partnerice, da se to ne bo zgodilo, je zanikal svoje besede in poudaril, da nikakor ne postavlja pod vprašaj 5. člena pogodbe o Natu, po katerem morajo članice Nata pomagati drugi članici, ki je napadena, če zaprosi za pomoč. »Hotel sem samo reči, da sem proti tretji svetovni vojni. Zato se morajo politiki boriti za mir in se izogibati vojni,« se je popravil.
Pavel pa hoče, da je Češka čvrsto zasidrana v EU in Natu. Zavzema se za pomoč Ukrajini v orožju. Zagovarja tudi uvedbo evra in istospolne poroke. Babiš je do EU zadržan, nekako tako kot tudi njegov prijatelj madžarski premier Viktor Orban.