Plastične delčke nato oblikuje v želeni motiv in jih na reciklirana platna prilepi tako, da jih z električnim gorilnikom toliko stopi, da se obdržijo na površini. Če jih stopi malce bolj, dobi že zmes, ki je podobna oljnim barvam. Tehnike se je domislil med svojim šolanjem, ko kot mladostnik iz revnega okolja v času apartheida ni imel dostopa do drugih materialov. A odpadne plastike je bilo takrat – in je je še sedaj – na pretek. Z njo se je družina morala soočiti že v Buthelezijevi mladosti, ko je očetovo govedo pogosto umiralo zaradi zaužite zavržene plastike. Začel je ustvarjati slike, s katerimi opozarja na okoljevarstvo in podnebne spremembe. Pogosto se opisuje takole: »Zbiram odpadke in iz njih ustvarjam nekaj lepega. Zbiram stvari, ki nimajo vrednosti, in jim dajem novo življenje. To lahko storimo tudi sami s seboj in s svojim življenjem.« Skozi leta je razvil osemnajst tehnik, kako odpadno plastiko uporabljati na slikah. Ko je pred tridesetimi leti zaključil visokošolsko izobrazbo, je začel upodabljati živali, pozneje pa je začel slikati podobe vsakdanjega življenja v Južni Afriki. Njegova dela so cenjena po vsem svetu. Lani je denimo razstavljal tudi na podnebni konferenci Združenih narodov COP27 v Šarm el Šejku.