Osebni zdravnik je tako rekoč vstopnica v naš zdravstveni sistem in na to vstopnico so v mrzlih nočnih urah v začetku januarja pred bežigrajskim zdravstvenim domom čakali tisti, ki jo potrebujejo. In ki imajo, glede na to, da redno plačujejo prispevke zdravstvenega zavarovanja, do nje tudi vso pravico, ne da bi morali zanjo moledovati sredi noči. Kaj je tam s svojimi pomiritvenimi poskusi počel župan, se morda sicer zdi vprašanje osebnega pristopa, vsekakor pa je gasil požar na napačnem koncu. Na vrhu plamenov namesto pri žarišču.

Za trenutek se vživite v položaj kroničnega bolnika, ki so mu zmanjkala zdravila, pa so mu pred nekaj dnevi sporočili, da je ostal brez osebnega zdravnika v zdravstvenem domu, v katerega je hodil tako rekoč vso zgodovino svoje kronične bolezni. Zamislite si nekoga, ki se res slabo počuti, morda je resno zbolel in mu lahko zgodnja diagnoza ali dodatne preiskave rešijo življenje. Zamislite si nekoga, ki je redno odvisen od zdravnikove pomoči, pa je z danes na jutri ostal brez nje. Kako se počuti ta nekdo, ko spremlja vso burlesko okoli Zdravstvenega doma Ljubljana, pingpong med ministrom in županom, discipliniranje ministra in nazadnje kot krono vsega še včerajšnjo (ne)razpravo v mestnem svetu.

Župan ima sicer prav, ko meni, da pomanjkanje družinskih zdravnikov ni le ljubljanski problem, da se z njim sooča vsa Slovenija pa tudi številne države po Evropi. Popolnoma zmotno pa je njegovo prepričanje, da mu zaradi tega ni treba ničesar storiti, še manj umakniti direktorico zdravstvenega doma, za katero številna dokumentirana pričevanja, ki so na voljo celo ministrstvu, kažejo, da je milo rečeno vsaj deloma odgovorna za opisano situacijo, ki je nastala tudi zato, ker so zaposleni množično zapuščali to ustanovo. Da pa župan s preglasovanjem v španoviji s stranko, iz katere povrh vsega prihaja minister, ki je zahteval zamenjavo direktorice, onemogoči celo razpravo o tem problemu, je aroganca janševističnega tipa, ki smo je bili vajeni pod režimom prejšnje vlade in za katero smo se nadejali, da je ne bomo več doživeli.