Poletne olimpijske igre leta 1936 v Berlinu so izkoristili kot propagandni material za poveličevanje Tretjega rajha. Tako je na primer mlada režiserka Leni Riefenstahl imela na razpolago neomejena sredstva in na desetine kamer, vse v želji, da bi se Hitler in arijska rasa prikazala v najlepši luči. Čeprav so Nemci kot za stavo osvajali kolajne, pa jim prav vse ni šlo na roko. Da na prvih olimpijskih igrah, na katerih so prižgali olimpijski ogenj, ni šlo vse po nacističnih željah, je poskrbel temnopolti atlet Jesse Owens, ki je osvojil kar štiri zlate kolajne.
V pričakovanju olimpijskih iger, ko je bil vonj po drugi svetovni vojni že izrazit, se je zgodilo še marsikaj drugega, tudi v avtomobilističnih vodah. Na ceste je namreč leta 1935 zapeljal kompaktni avto, ki so ga starši pri Oplu – kako pomenljivo – poimenovali prav olympia. Bil je eden od prvih množičnih štirikolesnikov, ki je navduševal ljudi, žal pa so jih kljub šestmestnih številkam prodali manj, kot bi jih, če Hitler ne bi sprožil vojne. Med letoma 1940 in 1947 so proizvodnjo olympie na nek način zamrznili, a za potrebe vojske proizvajali tovornjake. Tudi zato ni postala ljudski avto, ki ga je Hitler sicer napovedoval, a se je uresničil šele s Volkswagnovim hroščem leta 1946.
Boljše zmogljvosti in nižja poraba kot konkurenti
Enotno telo olympie (v času pred njo je bil Opel nepomembna znamka z letno proizvodnjo 500 vozil) je bilo kovinsko, kar je bilo nekaj posebnega za tiste čase, šasija pa zasnovana karseda lahkotno, s čimer so glede na predhodnika prihranili 180 kilogramov. Je pa proizvodnja posledično zahtevala nove metode in materiale. Tako do tedaj priljubljenega okvirja iz lesa niso uporabili. Olympio so prvič predstavili februarja 1935 na Berlinskem salonu, predvojna pa je bila na voljo z dvema motorjema, sprva 1,3-litrskim in kasneje še 1,5-litrskim. Med letoma 1935 in 1940 so jih izdelali 168.000, s tekočih trakov pa je znova zapeljala leta 1947 in zdržala še šest dolgih let. Resda so ime še enkrat obudili leta 1967, a je takrat šlo zgolj za luksuzno različico modela kadett B. Ob lansiranju je bila cena olympie 2500 reich mark (11 milijonov jih je lastnik General Motors vložil v razvoj), motor z močjo 24 konjev (18 kW) pa je 3,93 metra dolgi avto pognal do 100 kilometrov na uro. Pogon je bil speljan na zadnji kolesi, namesto tristopenjskega ročnega menjalnika so kmalu ponudili naprednejšega štiristopenjskega. Ob Nemčiji so avto proizvajali še blizu Jakarte, ki je tedaj pripadala nizozemski vzhodni indiji. »Olympia je najbolj pomemben avto, ki so ga ustvarili pri General Motors po šestvaljnem chevroletu leta 1927. Imel je boljše zmogljivosti in nižjo porabo goriva od vseh konkurentov, saj so bili inženirji nadvse napredni in so vedeli, kako prihraniti pri teži. Ko so pri Oplu izdali novinarsko gradivo, so uporabili skovanko ljudski avto, kar je še poudarilo prednosti olympie,« je dejal njen lastnik in entuziast John Wright. Po vsega dveh letih je bila deležna manjše prenove z močnejšim 37-konjskim motorjem (27 kW) in maksimalno hitrostjo 112 km/h, ki so ga pri Oplu za svoje druge modele uporabljali tudi po koncu proizvodnje olympie. Ta je bila deležna lepotne prenove, dvovratnima limuzini in kabrioletu so dodali še štirivratno limuzino, z dolžinsko mero 4,02 metra je tudi nekoliko zrastla.
Ostalo je ime, a avto je bil drugačen
Vojna je poskrbela, da ni postala še večja prodajna uspešnica, tovarna v Rüsselsheimu pa je bila med bombardiranji zaveznikov močno poškodovana. Po njeni rekunstrukciji so s proizvodnjo nadaljevali novembra 1947, ko so povojne prepovedi odpravili, a je trajalo tri leta, da so avto nekoliko posodobili. Novost so bila karavanska različica, 16-palčna platišča, prtljažnik, katerega del je bilo tudi rezervno kolo in pa radijski sprejemnik z anteno ob strani. Do marca 1953 so našli več kot 160.000 kupcev. Tedaj so se odločili, da olympii na nek način rečejo hvala lepa za vse. Sicer je olympia record še vedno vsebovala ime, a je šlo za drugačen avto, zato so priponko olympia z letom 1957 opustili. No, deset let kasneje je znova dočakala svoja tri leta slave, a v precej bolj luksuzni in tudi močneje motorizirani različici (od 60 do 90 konjev). Čeprav so jih prodali 80.637, pa je konec proizvodnje odprl vrata novemu modelu ascona, ki je zapolnila luknjo med kadettom in rekordom. »Oplu je bila od nekdaj blizu množična proizvodnja avtomobilov za ljudsko ceno. Zato ne čudi, da so olympio v svojo garažo zapeljale množice,« je še dejal John Wright, ki kot ključnega pri razvoju olympie izpostavlja glavnega inženirja Russella S. Begga, ki so ga pri GM namenoma poslali v Evropo k Oplu. Čeprav nekoč uspešna, pa je olympia danes skorajda pozabljena, saj dobro ohranjenih letnikov z začetka proizvodnje ni veliko.