Vzgoja in izobraževanje oziroma šolanje nasploh je danes »na radarju« vseh najpomembnejših medvladnih organizacij, na primer OECD, Mednarodnega denarnega sklada, Svetovne banke itn. Objava vsakega novega poročila na podlagi mednarodnih raziskav, ki merijo dosežke učencev na posameznem področju pismenosti (raziskave PISA, TIMSS, PIRLS, ICCS itn.), na primer bralne, matematične, naravoslovne, državljanske itn., je pomembna informacija politiki in tudi pedagoški praksi. Z eno opombo, primerjave med rezultati različnih držav ne moremo jemati enoznačno, finskega šolskega sistema ne moremo neposredno preslikati v slovenskega, saj je slovensko okolje drugačno od finskega. Naj se vrnem k ministru, bojim se, da se bo vrzel med šolsko prakso in politiko še dodatno poglobila. Upam, da se motim. x Mladina
Nepreslišano: Mitja Sardoč
Pri predstavitvi nove ekipe na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje sem pogrešal (vsaj) dvoje. Na eni strani prepoznavanje problemov, s katerimi se spoprijemajo šole. Iz predstavitve novega ministra je bilo to več kot razvidno. Ne nazadnje je do sedaj že več kot pol leta opravljal funkcijo državnega sekretarja. Na drugi strani pa sem v predstavitvi pogrešal celovito obravnavanje predstavljenih prioritet. Govoriti o digitalizaciji (ne da bi sočasno omenili digitalne motnje), govoriti o kakovosti (pri tem pa zanemariti dejavnike, ki negativno vplivajo nanjo, na primer nasilje), govoriti o nadarjenih (in pri tem pokazati popolnoma zgrešeno pojmovanje povezanosti talentov in distributivne pravičnosti), vse to so zadostni dokazi, da je šlo v tej predstavitvi marsikaj narobe.
Mitja Sardoč