Organizacija Oxfam je kot tradicionalno pred začetkom Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu v Švici objavila poročilo o neenakosti. Iz poročila je razvidno, da so milijarderji doživeli izjemno rast bogastva. V letih pandemije in dviga cen življenjskih stroškov od leta 2020 je 26 bilijonov dolarjev (63 odstotkov) vsega novega bogastva pristalo v rokah enega odstotka najbogatejših, ostalih 16 bilijonov dolarjev (37 odstotkov) pa se je prerazporedilo med ostalo svetovno prebivalstvo. Premoženje milijarderjev se je povečalo za 2,7 milijarde dolarjev na dan, po drugi strani pa smo priča situaciji, kjer je na milijarde delavcev primoranih životariti s plačami, ki ne dohitevajo naraščajoče inflacije.
Milijarderji so doživeli izjemno rast svojega bogastva
Premoženje milijarderjev je leta 2022 močno naraslo s hitro rastočimi dobički iz hrane in energije. Poročilo kaže, da je 95 živilskih in energetskih korporacij leta 2022 več kot podvojilo svoj dobiček. Ustvarile so 306 milijard dolarjev nepričakovanih dobičkov in od tega 257 milijard dolarjev (84 odstotkov) izplačale bogatim delničarjem. Dinastija Walton, ki ima v lasti polovico Walmarta, je v zadnjem letu prejela 8,5 milijarde dolarjev. Indijskemu milijarderju Gautamu Adaniju, lastniku velikih energetskih korporacij, se je to bogastvo samo leta 2022 povečalo za 42 milijard dolarjev (46 odstotkov). Omenjeni presežni dobički podjetij pa so povzročili vsaj polovico inflacije v Avstraliji, ZDA in Združenem kraljestvu.
Sočasno pa je več kot 820 milijonov ljudi – približno vsak deseti prebivalec Zemlje – lačnih. Svetovna banka pravi, da smo verjetno priča največjemu povečanju svetovne neenakosti in revščine po drugi svetovni vojni. Cele države se soočajo z bankrotom, saj najrevnejše zdaj porabijo štirikrat več za odplačilo dolgov bogatim upnikom kot denimo za zdravstvo ali druge nujne storitve. Tri četrtine svetovnih vlad tako načrtuje zmanjšanje porabe v javnem sektorju zaradi varčevanja – vključno z zdravstvenim varstvom in izobraževanjem – za 7,8 bilijona dolarjev v naslednjih petih letih, kar bo negativno vplivalo na kvaliteto življenja tamkajšnjih prebivalcev.
Nujna je sistemska in obsežna obdavčitev najbogatejših
Oxfam poziva k sistemskemu in obsežnemu povečanju obdavčitve superbogatih. Več desetletji nižanja davkov za najbogatejše in korporacije je namreč vodijo k vse večji neenakosti, pri čemer je nujno poudariti, da najrevnejši ljudje v mnogih državah plačujejo višje davčne stopnje kot milijarderji. Denimo, Elon Musk je eden najbogatejših ljudi na svetu, kljub temu pa je med letoma 2014 in 2018 plačeval davčno stopnjo v višini približno treh odstotkov. Prodajalka moke v Ugandi, ki zasluži 80 dolarjev na mesec, pa je plačevala 40-odstotno davčno stopnjo.
»Obdavčitev superbogatih in velikih korporacij je izhod iz današnjih prekrivajočih se kriz. Čas je, da razbijemo priročen mit, da znižanje davkov za najbogatejše privede do tega, da se njihovo bogastvo nekako "prelije" k vsem ostalim. Štirideset let znižanja davkov za superbogate je pokazalo, da naraščajoča plima ne dvigne vseh ladij – ampak samo superjahte,« je pojasnila Gabriela Bucher, izvršna direktorica Oxfam International.
Po analizi Zveze za boj proti neenakosti, Inštituta za politične študije, Oxfama in Patriotic Millionaires bi lahko z letnim davkom na premoženje svetovnih multimilijonarjev in milijarderjev v višini do 5 odstotkov zbrali približno 1,7 bilijona dolarjev na leto, kar je dovolj, da bi lahko 2 milijardi ljudi rešili iz revščine.
»Obdavčitev superbogatih je strateški predpogoj za zmanjšanje neenakosti in oživitev demokracije. To moramo narediti za inovacije. Za močnejše javne službe. Za srečnejše in bolj zdrave družbe. In rešiti podnebno krizo z vlaganjem v rešitve, ki se borijo proti norim izpustom najbogatejših,« je jasna Bucher.