Vlada se je na današnji seji seznanila s sporazumom o rešitvi stavkovnih zahtev Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides in za podpis pooblastila ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana. Cilj je, da vlada do 1. aprila oblikuje ločen plačni zdravstveni steber v okviru plačnega sistema javnega sektorja. Prvo srečanje pogajalskih skupin bo 25. januarja, je na novinarski konferenci po seji vlade napovedala v. d. direktorice vladnega urada za komuniciranje Petra Bezjak Cirman.
Vlada bo zakonski predlog vložila v zakonodajni postopek do 30. junija. Če se vsebine dogovorjenega ločenega plačnega zdravstvenega sistema ne uvedejo do 1. januarja 2024, se vlada zavezuje, da se v ločenih pogajanjih s Fidesom odpravijo plačna nesorazmerja v plačni podskupini E1, torej v plačni skupini zdravnikov in zobozdravnikov. Nove uvrstitve v plačne razrede začnejo veljati s 1. januarjem 2024, vse ostale zahteve pa se naslovijo v ločenem plačnem zdravstvenem stebru, je še pojasnila Bezjak Cirman.
Kot je povedala, vlada v sporazumu s Fidesom izjavlja, da za nevzdržne razmere v javnem zdravstvenem sistemu niso odgovorni zdravniki. Obsoja kakršno koli obliko nasilja nad zdravniki in drugimi zdravstvenimi delavci, se zavezuje, da bo zdravnike in zobozdravnike, nosilce zdravstvene dejavnosti, priznala in prek predstavnikov zdravniških organizacij, vključno Fidesa, vključila kot enakopravne partnerje pri reformi in oblikovanju dostopnega in kakovostnega javnega zdravstvenega sistema.
Stavkovni sporazum s Fidesom je ministrstvo za zdravje parafiralo v torek popoldne, po zaključeni mediaciji med sindikatom in ministrstvom, ki ga je vodilo Slovensko zdravniško društvo. Vsebina sporazuma takrat še ni bila znana, je pa podpredsednik Fidesa Gregor Zemljič nakazal, da bodo stavkovne zahteve sindikata, ki jih naslavlja sporazum, očitno vendarle naslovljene v novem plačnem stebru za zdravstvo.
Med zahtevami sindikata, ki jih bo uredil sporazum, je naštel določitev jasne karierne poti zdravnikov, prenos napredovanj specializantov, dosledno upoštevanje standardov in normativov ter zagotovitev dodatnih sredstev oz. pravnih podlag za nagrajevanje zdravnikov, ki presegajo standarde in normative. Ali sporazum predvideva tudi dvig zdravniških in zobozdravniških plač, še ni jasno.
Fides je enodnevno opozorilno stavko zdravnikov in zobozdravnikov napovedal decembra, med drugim zaradi nezadovoljstva z napovedanim dvigom zdravniških plač - ta naj bi plačna nesorazmerja še poglabljal - pa tudi zaradi odnosa zdravstvenega ministra Danijela Bešiča Loredana do zdravnikov.
Vlada sprejela izhodišča za pogajanja o kolektivni pogodbi s sindikatom Sviz
Vlada je na današnji seji na podlagi ponedeljkovega dogovora s Svizom o razreševanju stavkovnih zahtev sprejela tudi izhodišča za pogajanja za sklenitev aneksa h kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja ter izhodišča za pogajanja za sklenitev aneksa h kolektivni pogodbi za raziskovalno dejavnost.
Na ponedeljkovih pogajanjih vlade s Sindikatom vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) so se dogovorili o dvigu plač pomočnic vzgojiteljic za štiri plačne razrede, in sicer z izhodiščnega 22. plačnega razreda v 26. plačni razred. To bi po nekaterih predhodnih ocenah lahko pomenilo dvig plač za okoli 12 oziroma 13 odstotkov.
Ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik je po ponedeljkovih pogajanjih dejala, da so se uspeli zbližati tudi glede mladih raziskovalcev in asistentov in tudi četrtega naziva v šolstvu. Mladi raziskovalci bodo z upoštevanjem dviga 1. aprila dobili štiri plačne razrede več in pristali v 36. plačnem razredu.
Sviz je dogovor z vlado potrdil v torek. Glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj pa je takrat povedal, da bodo, če bo vlada potrdila parafirani dogovor, odpovedali za soboto napovedan protestni shod. Kot je opozoril, jih v nadaljnjih pogajanjih za sklenitev stavkovnega sporazuma čakajo še zahtevne naloge, ki se vežejo na odpravo nesorazmerij oziroma zaostankov pri plačah pri visokošolskih učiteljih, ki zaostajajo za osem plačnih razredov za zdravniki, osnovnošolskih in srednješolskih učiteljih, vzgojiteljicah in predvsem pri delovnih mestih v skupini J.
Pri tem v Svizu po njegovih besedah računajo, na to, da se bodo pogajanja za sklenitev stavkovnega sporazuma tudi o drugih zahtevah nadaljevala in da bodo tudi tam podobno uspešni, kot so bili doslej. Ministrica Ajanović Hovnik pa je kot najtrše orehe, ki jih bo treba streti v nadaljevanju pogajanj, omenila nesorazmerja, zaostanek plač učiteljev in vzgojiteljic v primerjavi z nekaterimi drugimi plačnimi skupinami.
Minimalna plača se zvišuje za 100 evrov neto
Minimalna plača se letos zvišuje za 100 evrov neto na 878 evrov neto, pa je po seji vlade povedal minister za delo Luka Mesec. Z dvigom je vlada po ministrovih besedah poskrbela v prvi vrsti za tiste, ki so zaradi visoke inflacije najbolj na udaru in večino svojih prejemkov porabijo za tekoče življenjske stroške. Sklep o novi višini minimalne plače je ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti sprejelo v sredo, potem ko je pridobilo ustrezne podatke o inflaciji.
»Vsak prejemnik minimalne plače bo za 100 evrov neto na boljšem,« je na novinarski konferenci poudaril Mesec. Pojasnil je, da je bil dvig nujen, saj se je lani močno podražila hrana in ostale življenjske potrebščine, stroški so narasli.
Po Meščevih besedah se po dvigu minimalne plače sicer odpira vprašanje, kako bo z ostalimi plačami. »Delni odgovor na to je vlada že sprejela,« je dejal in spomnil na davčno reformo, ki je začela veljati s 1. januarjem letos in s katero se splošna dohodninska olajšava povečuje s 3500 na 5000 evrov letno. »To pomeni, da se najnižje plače zvišujejo za okoli 40 evrov neto mesečno, povprečna plača pa bo iz tega naslova višja za 11 evrov,« je opozoril minister.
Mesec pravi, da letos pripravljajo še dva ukrepa za zvišanje ostalih plač. Prvi poteka v okviru pogovorov o novi ureditvi plač v javnem sektorju, drugi pa je priprava novega plačnega modela in novih kolektivnih pogodb tako v javnem kot zasebnem sektorju. S prenovo plačnega modela se je Mesec začel ukvarjati že lani poleti, s socialnimi partnerji pa so, kot pravi, o prenovi dogovorjeni. »Sam si kot minister želim in si prizadevam, da bo izhodišče to, da minimalna plača zares postane najnižja plača v državi, vse ostale pa gradimo nad in ne pod njo,« je poudaril in izpostavil, da je v javnem sektorju trenutno že 24 razredov pod minimalno plačo.
Prenove so potrebne tudi kolektivne pogodbe, je dejal minister, pogoj za to pa je nov dogovor o plačnem modelu. »Sam si bom prizadeval, da bo to končano letos, da lahko potem sindikati in delodajalci v vseh panogah gredo v pogajanja o plačah,« je še dejal Mesec.
Vlada potrdila spremembe evidenc na področju dela
Vlada je danes potrdila tudi novelo zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti, ki naj bi zajezila kršenje določb o delovnem času. Novela prinaša obvezno uvedbo elektronskih evidenc delovnega časa za podjetja, ki jim bo izrečena globa zaradi kršitev delovne zakonodaje. Za ostala podjetja sprememb ne bo.
Delavci, ki bodo menili, da so jim kršene pravice glede delovnega časa, bodo od delodajalca lahko zahtevali uvedbo elektronskega beleženja delovnega časa, je na novinarski konferenci po seji vlade pojasnil minister za delo Luka Mesec. »Če bo delodajalec to zavrnil, bo o tem moral obvestiti inšpektorat, ki bo nato preveril stanje v podjetju. Če bo ugotovil, da v podjetju dejansko prihaja do kršitev, bo delodajalcu predpisal obvezno elektronsko beleženje,« je dodal.
Zaposleni bodo s tem dobili sprotni vpogled v opravljeno število delovnih ur in nadur. »Na ta način bodo tudi poskrbeli, da bodo te ure pošteno plačane,« je poudaril. Za podjetja, ki spoštujejo zakonodajo, sprememb po Meščevih besedah ne bo.
Ministrstvo je sprva predvidelo, da bi morali prisotnost elektronsko beležiti vsi zaposleni, a je to povzročilo precej hude krvi med delodajalci. Socialni partnerji so se nato dogovorili, da bodo morali elektronske evidence zagotoviti le kršitelji.
V izboljšanje letalske povezljivosti z interventnim zakonom
Vlada je danes sprejela tudi predlog zakona o pomoči za zagotovitev večje letalske povezljivosti, saj se je ta, kot je opozorila državna sekretarka na infrastrukturnem ministrstvu Alenka Bratušek, v zadnjih dveh letih zelo poslabšala. Zakon predvideva pomoč v višini 5,6 milijona evrov letno, še prej pa bo morala zeleno luč prižgati Evropska komisija. Zakon sta pripravili gospodarsko in infrastrukturno ministrstvo, ki bosta po besedah Bratuškove tudi določili tiste destinacije, ki so za Slovenijo ključne.
»Naša finančna ocena znaša 5,6 milijona evrov letno, temelji pa na tem, da bi predvidoma za 255 dni v letu zagotovili 10 letalskih povezav dnevno,« je na novinarski konferenci po seji vlade pojasnila državna sekretarka in dodala, da ocena temelji tudi na predpostavki, da bo na letalu med 120 in 130 potnikov. Soglasje k zakonu mora dati še Evropska komisija, saj gre za državno pomoč. »Zakon ji je že bil posredovan. Hitimo zato, ker želimo ujeti poletno sezono, ki se začne konec marca,« je pojasnila Bratuškova.
Da je zakon pomemben, je izpostavil tudi minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Matjaž Han. »Zagotovili smo vir financiranja za letalske povezave v Sloveniji za dobo treh let,« je dejal. Boljša povezljivost je po Hanovih besedah vitalnega pomena, da bo Slovenija dobro vključena v globalne tokove. »Slovenija je izvozno naravnano gospodarstvo, imamo kakovosten turizem in zato potrebujemo dobre letalske zveze,« je poudaril.