DZ je s spremembami družinskega zakonika, sprejetimi lansko jesen, izenačil pravice istospolnih in raznospolnih parov pri sklenitvi zakonske zveze in posvojitvi otrok. Predstavniki Koalicije Za otroke gre! so v DZ vložili pobudo za razpis zakonodajnega referenduma, a je DZ sprejel sklep o njegovi nedopustnosti. Zahtevo za oceno ustavnosti tega sklepa sta na ustavno sodišče podala Metka Zevnik in Aleš Primc.
Ustavno sodišče je v danes objavljeni odločbi spomnilo, da ustava v 90. členu predvideva zakonodajni referendum, drugi odstavek tega člena pa določa primere nedopustnosti zakonodajnega referenduma, in sicer referenduma ni dopustno razpisati med drugim o zakonih, ki odpravljajo protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali drugo protiustavnost. V teh primerih tako sploh ni mogoče govoriti o pravici zahtevati referendum, kar pomeni, da ustavno sodišče pri presoji odločitve DZ o nedopustnosti referenduma, ne opravi tehtanja med prizadetimi ustavnimi vrednotami, temveč mora presoditi le, ali gre za zakon v smislu drugega odstavka 90. člena ustave.
Ob tem so spomnili še, da je ustavno sodišče z dvema odločbama ugotovilo, da je v neskladju z ustavno prepovedjo diskriminacije zakonska ureditev, ki določa, da lahko zakonsko zvezo skleneta le dve osebi različnega spola in da istospolna partnerja, ki živita v formalni partnerski zvezi, ne moreta skupaj posvojiti otroka. Ustavno sodišče tako ugotavlja, da spremembe družinskega zakonika odpravljajo protiustavnosti, ugotovljene z navedenima odločbama. Še več, ustavno sodišče pritrjuje državnemu zboru, da opredelitev zakonske zveze, ki posledično vpliva tudi na opredelitev potencialnih upravičencev do skupne posvojitve, dobesedno sledi načinu izvršitve iz odločbe ustavnega sodišča.
Pavšalni očitki predlagateljev
Kot pavšalne je označilo očitke predlagateljev, da spremembe zakonika ne pomenijo zgolj odprave ugotovljenih protiustavnosti tudi zato, ker naj bi sprememba opredelitve zakonske zveze posredno vplivala tudi na vsa tista pravna področja, na katerih zakonodajalec na institut zakonske zveze veže določene pravne posledice. »Od ustavnega sodišča ni mogoče pričakovati, da bo v pravnem redu Republike Slovenije samo iskalo zakone in njihove posamezne določbe, na katere naj bi vplivala nova opredelitev zakonske zveze,« so navedli.
Sicer pa tudi če opredelitev zakonske zveze povzroča pravne posledice (učinke) na drugih pravnih področjih, to ne pomeni, da zakon ne pade v izjemo, ki jo določa 90. člen ustave, so navedli ustavni sodniki. Glede na navedeno tudi niso presojali o očitkih predlagateljev o protiustavnosti sprememb družinskega zakonika, ti so lahko predmet presoje v postopku za oceno ustavnosti, ko bo ta začel veljati.
Ustavno sodišče poudarja še, da je v Sloveniji vzpostavljena tako imenovana ustavna demokracija, katere bistvo je to, da lahko vrednote, ki jih varuje ustava, in med njimi posebej temeljne človekove pravice in svoboščine, prevladajo nad demokratično sprejetimi odločitvami večine.
Proti je glasoval le Rok Svetič
Odločbo je sprejelo s sedmimi glasovi proti enemu. Proti je glasoval sodnik Rok Svetlič, ki je dal odklonilno ločeno mnenje. Sodnik Marko Šorli je dal pritrdilno ločeno mnenje.
Svetlič je v ločenem mnenju predvsem problematiziral odločbi ustavnega sodišča, ki sta bili podlaga za spremembo družinskega zakonika in s katerima je ustavno sodišče pravice istospolnih pri poročanju in posvojitvah otrok izenačilo s pravicami oseb različnega spola. Kot je zapisal, je glede zakonske zveze vedno javno zagovarjal, da je treba pravice istospolnih izenačiti s pravicami, ki jih uživajo osebe, ki sklenejo zakonsko zvezo, saj te pravice izhajajo iz golega dejstva, da so istospolno usmerjeni ljudje del skupnosti.
»Toda upoštevati moramo, da obstaja še eno dejstvo: da pomembno število ljudi meni, da obstaja razlika med zvezo med istospolnimi osebami in raznospolnimi. In tudi to dejstvo bi moralo uživati spoštovanje, enako kot prvo. Način spoštovanja obeh 'dejstev' je po mojem mnenju predstavljala prejšnja ureditev,« je zapisal. Glede odločbe, ki je istospolnim parom omogočila možnost posvojitve otrok po enakih merilih kot parom različnega spola, pa je navedel, da je ustavno sodišče samo jasno zapisalo, da pravica do posvojitve ni človekova pravica: »Zaradi tega bi se morala presoja ustaviti že na prvi stopnji testa«.
Šorli pa je v pritrdilnem ločenem mnenju zapisal, da se sicer ne strinja z odločbama ustavnega sodišča, s katerima je to istospolne pare pri porokah in posvojitvah izenačilo s pari različnega spola, a sta bili obe sprejeti na veljaven način ter sta dokončni in pravno zavezujoči. »Spoštovanje sodnih odločb, tudi odločb ustavnega sodišča, je eden temeljnih postulatov pravne države in srž ustavne demokracije,« je zapisal.
Po objavi odločitve ustavnega sodišča v Uradnem listu bo predsednica DZ zakon poslala v razglasitev, zakon pa bo začel veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu, so pojasnili v DZ.
Metka Zevnik napoveduje nadaljevanje boja za pravice otrok in staršev
Otrok potrebuje mamo in očeta, česar ne more spremeniti noben zakon in ustavno sodišče, ob današnji odločitvi ustavnega sodišča o ustavnosti sklepa o zavrnitvi referenduma o spremembah družinskega zakonika vztraja Metka Zevnik iz koalicije Za otroke gre!. Napoveduje, da bodo »potrpežljivo nadaljevali boj za pravice otrok in staršev«.
Zevnikova je bila skupaj z Alešem Primcem vlagateljica zahteve za oceno ustavnosti sklepa in pobudnica zakonodajnega referenduma o spremembah družinskega zakonika, ki je izenačil pravice istospolnih in raznospolnih oseb tudi glede možnosti posvojitve otrok.
V odzivu na odločitev ustavnega sodišča je Zevnikova za STA ocenila, da je sodišče »zaradi zahtev« LGBTQIA+ skupnosti podredilo pravici do največje koristi otroka in do varovanja materinstva in očetovstva ter pravico staršev do vzgoje svojih otrok, pa tudi pomen zakonske zveze za zasnovanje družine. Kot je zapisala, je ustavno sodišče s prepovedjo referenduma »vstopilo v 'rušilno moč negativne svobode', kot to poimenuje ustavni sodnik Rok Svetlič«.
Napovedala je, da bodo potrpežljivo nadaljevali boj za pravice otrok in staršev. Predvsem si bodo po njenih besedah prizadevali, »da v vrtcih in šolah ne bodo otrok učili, kako spreminjati spol in spolno usmerjenost«. Po tokratni ustavni odločitvi je odgovornost mater in očetov za vzgojo otrok še večja, je prepričana. Za pogovor z otroki in spremljanje, kaj se dogaja v vrtcih in šolah, naj si starši in stari starši zato vzamejo še več časa, je predlagala.
Ustavno sodišče je ugotovilo, da sklep o nedopustnosti razpisa referenduma o spremembah družinskega zakonika ni v