Po 315 dneh vojne, ob tem, ko obe strani pripravljata nove ofenzive, naj bi danes in jutri, ob pravoslavnem božiču, prvič prišlo do premirja, sicer samo začasno. Na pobudo ruskega patriarha Kirila in turškega predsednika Recepa Tayyipa Erogana naj bi ruski predsednik Vladimir Putin za petek ob 10. uri po našem času enostransko ukazal 36-urno ustavitev bojev. V četrtek zjutraj po pogovoru z Erdoganom je tudi omenil možnost mirovnih pogajanj, a pod pogojem, da Ukrajina sprejme sedanjo razdelitev ozemelj. To je seveda za Ukrajince nesprejemljivo.
Kijev »premirje« označil kot hinavsko
Če danes ni bilo poročil o vnovičnih ruskih napadih z droni in raketami na infrastrukturo za elektriko, ogrevanje in vodovod, pa ruski topovi niso utihnili na vzhodni frontni črti na območju Bahmuta, kjer že pet mesecev zaman poskušajo izvesti prodor plačanci Wagnerja. Ruska vojska sicer trdi, da se drži enostranskega premirja, in obtožuje Kijev, da nadaljuje napade. V resnici so v Kijevu božično premirje označili kot hinavščino in za neveljavno, če se hkrati ruska vojska ne umakne z njihovega ozemlja (gre za 16 odstotkov Ukrajine). Obrambno ministrstvo pa je sporočilo, da so njihovi vojaki napadli na vzhodu: »Na tak način okupatorju voščimo pred božičem!«
Sicer je zaradi ruske agresije velika večina Ukrajincev 24. in 25. decembra prvič praznovala zahodni božič. Kiril, ki je najbrž s svojo pobudo za premirje poskušal na rusko stran pridobiti pravoslavne države, pa ima Ukrajino še vedno za svoje pastoralno območje. Točno pred tremi leti je ukrajinska pravoslavna cerkev dobila samostojnost, ker ji jo je priznal carigrajski patriarh, ki edini lahko odloča o tem. Kiril se s tem ni sprijaznil. Dodati velja, da gre za milijarderja, enega od Putinovih oligarhov. Še marca je vojno proti Ukrajini podprl kot »metafizični boj proti zlu«.
Pomoč za ustavitev ruske ofenzive
Putin pa je v četrtek tudi obtožil Zahod, da ima destruktivno vlogo, ker dobavlja Ukrajini orožje. Šlo je za opozorilo Franciji, ki namerava Ukrajini menda poslati kar 50 oklepnih vozil AMX-10. Ta vozila, ki imajo top, lahko s hitrim premikom pomagajo ustaviti rusko ofenzivo. Ne morejo pa kot pravi tanki zagotoviti preboja fronte, a če je v ofenzivi prebita ruska obrambna črta, lahko hitro prodrejo v sovražnikovo zaledje. Francoski predsednik Emmanuel Macron torej spodbuja Ukrajince, naj ponovno osvojijo svoje ozemlje. Potemtakem se je doslej preveč negativno interpretiralo njegove občasne telefonske pogovore s Putinom in trditve, da se ne sme ponižati Rusije. A Francija je za zdaj šele na devetem mestu glede podpore Kijevu z orožjem.
V Parizu se hvalijo, da bo šlo za prvo dobavo »zahodnih tankov« (dejansko gre za bojna vozila pehote, ki imajo topove) Ukrajini in da so k temu spodbudili tudi Nemčijo in ZDA. V resnici sta se v četrtek zvečer po telefonu kancler Olaf Scholz in predsednik Joe Biden dogovorila, da bosta tudi njuni vladi Ukrajini do marca poslali oklepna vozila, in sicer znamk Marder in Bradley. V nemški opoziciji to pozdravlja stranka CDU/CSU, ne pa Levica in skrajna desnica. Vladni Zeleni in liberalci pa že zahtevajo pošiljko tankov leopard II, ki si jih v Kijevu želijo, želijo pa si tudi francoske tanke leclerc. Zahodne države doslej Ukrajini še niso poslale svojih tankov, zdaj ji bodo prvič dobavile »lahke tanke«. Doslej so ji vzhodne članice Nata poslale sovjetske tanke, Slovenija pa jugoslovanske in slovenske variante sovjetskega T-72 in T-55.