Evropsko gospodarstvo lahko v prvem kvartalu 2023 utrpi predvsem na račun dražjih energentov, inflacijskih pričakovanj in povišanih obrestnih mer. Okrevanje bo v drugi polovici leta poganjala predvsem potrošnja gospodinjstev, ki pa bo v naslednjih dveh kvartalih na račun inflacijskih pričakovanj in nižjega potrošniškega sentimenta slabša. Energetsko potrošni sektorji, tukaj predvsem govorimo o industrijskemu sektorju, bodo utrpeli največji del negativne dinamike dražjih energentov, ki jo v celoti ne bodo prenesli na kupce. Industrijski sektor bo prizadet močneje kot preostali deli ekonomije. Ciljne zaloge zemeljskega plina v Evropi so bile dosežene predčasno, to je Evropa dosegla z aktivnim kupovanjem LNG (utekočinjenega plina) na globalnem trgu in z nižjo potrošnjo, kjer ima veliko vlogo toplejši začetek zime. Skratka, Evropa je do zdaj uspela znižati potrošnjo plina, ob tem da to (do zdaj) ni imelo večjega vpliva na ekonomsko aktivnost. Oziroma vsaj ne tako krepkega, kot so bila pričakovanja še pred nekaj meseci. Ob tem lahko še poudarimo, da slovenska energetska mešanica ni tako močno odvisna od zemeljskega plina, kot je to na primer v Nemčiji. Poraba zemeljskega plina je bila sicer novembra v Sloveniji za 11 odstotkov nižja od primerljive povprečne v prejšnjih petih letih, potem ko je bila oktobra ob neobičajno toplem vremenu nižja za več kot 21 odstotka.
Ob pričakovani umiritvi inflacije v drugi polovici prihodnjega leta bo ključ okrevanja v moči trga dela, ki bo ob izboljšanih inflacijskih pričakovanjih omogočil izboljšano potrošnjo gospodinjstev v drugi polovici 2023. Zasebne investicije bodo v prihodnjem letu na račun višjih obrestnih mer nekoliko oslabele, višji pospešek javni potrošnji pa bodo prispevali projekti fiskalne politike evropske unije. Skratka, fiskalna politika oziroma povišanja javna potrošnja bo še naprej zagotavljala izdatno podporo v območju evra, vendar lahko pričakujemo, da se bo v prihodnjemu letu fokus preusmeril tudi že na fiskalno vzdržnost, kar bo zelo pomembno za bolj zadolžene države, kot je Italija.
Dodamo še, da v letu 2023 pričakujemo visoko raven dodatnih fiskalnih izdatkov tudi v Sloveniji. Ta dodatna javna potrošnja, naj bi samo v prihodnjem letu znašala 2,45 milijarde evrov. Ti zelo obsežni izdatki, so v sklopu generacijske potrošnje oziroma pomena in naj bi bili namenjeni zeleni tranziciji, mobilnosti, znanosti in raziskavam ter razvoju, kar bi moralo podpreti tudi domača gospodinjstva in podjetja. Od tega bodo imela nekaj tudi nekatera podjetja, vključena v domači borzni indeks SBITOP. Ob tem lahko omenimo, da je za nami sezona poročanj devetmesečnih poslovnih izidov podjetij, ki so vključena v domači borzni indeks SBITOP, in je bila boljša od pričakovanj. Podjetja poslujejo stabilno in dobičkonosno. Dividendna donosnost je na slovenskem trgu tradicionalno visoka, kjer imajo podjetja zelo stabilno dolgoročno dividendno politiko. Pričakujemo, da je predvidena dividendna donosnost pri marsikaterem podjetju celo višja od ravni iz leta 2021.