Le nekaj dni pred uradno potrditvijo vstopa Hrvaške v schengensko območje je Hrvaška turistična skupnost v Ljubljani gostila dogodek, na katerem je med drugim predstavila nov čezmejni projekt, ki je povezal slovenski zeleni kras in hrvaški Gorski kotar. »Sodelovanje med dvema sorodnima in hkrati izredno zanimivima gorskima pokrajinama ponuja veliko še neraziskanih območij,« je predstavitev začel Dejan Iskra, zaposlen na RRA Zeleni kras s sedežem v Pivki, kjer delujejo kot destinacijska organizacija in turistična agencija. »Ukvarjam se z organizacijo in razvojem turizma v destinaciji in preko meja, naša želja oziroma cilj pa je privabiti nove obiskovalce in dvigniti kvaliteto ponudbe.« Vzporedno z njim na drugi strani »meje« projekt vodi Petar Hrg, direktor Turistične skupnosti Gorski kotar, ki je bila ustanovljena pred dvema letoma z namenom celovito zaobjeti turistično območje in ga s promocijo dvigniti na raven, ki si ga regija upravičeno zasluži. »Trudimo se predstaviti Gorski kotar kot destinacijo celoletnega turizma, želimo ga pozicionirati kot investicijsko zrelo destinacijo.«
Dvigniti ponudbo lokalnih doživetij
Kot je bilo predstavljeno, se obe destinaciji ukvarjata s precej podobnimi stvarmi – na višjo raven dvigniti ponudbo lokalnih doživetij oziroma predstaviti dejavnost posameznih ponudnikov turističnih doživetij. »Odločili smo se za povezavo dveh precej divjih območij, ki ju povezujejo naravna dediščina, kulturne znamenitosti in sama kultura prebivalcev. In to gradimo na prepoznavnosti, ki jo območje pridobiva zadnjih 15 let,« je povedal Iskra in dodal, da je bil že od samega začetka glavni izziv dvigniti ponudbo na terenu na višjo raven. »Vse le zato, da bi gostom, ki pridejo k nam, ponudili nekaj novega, zanimivega. Tako smo pripravili program, katerega glavni cilj je sodelovati s tistimi turističnimi ponudniki, ki imajo v obeh regijah interes, da na koncu skupaj tudi nekaj ustvarimo. Prišli smo do čezmejnega programa, s katerim nagovarjamo predvsem goste iz zahodnoevropskih držav, ki iščejo doživetja na višji ravni in so za to tudi pripravljeni plačati nekaj več denarja,« je povedal Iskra in dodal, da so programi zelo individualizirani. »Pripravili smo na primer 14-dnevne itinerarje, ki smo jih razdelili po tematikah. Pripravljeni so za manjše skupine, nekako do 8 oseb, in to se je po koroni tudi izkazalo kot prava smer.« Kajti kot je dejal Iskra, si želijo, da njihovi gostje s pomočjo izkušenih vodnikov in domačinov spoznajo življenje v kraški pokrajini in eni zadnjih divjin Evrope. »Z ekskluzivnimi doživetji in spoznavanjem naravnih fenomenov na neustaljen način gostje ustvarijo nepozabne spomine in nova poznanstva.«
Doživetja temeljijo na ljudeh
Tudi zato so se pri iskanju lokacij in doživetij osredotočili na značilnosti, ki regijo delajo edinstveno. »Pri odkrivanju kraškega sveta smo se osredotočili na Križno jamo, ki jo gostje odkrivajo v majhnih skupinah. Na Cerkniškem jezeru jih sprejme Vekoslav Kebe, ki vodi delavnice tradicionalne izdelave drevakov. Gostje tako preživijo dan z njim, skupaj se popeljejo tudi po jezeru. Pravzaprav je voda ena ključnih stičnih točk, ki poleg gozda povezuje obe destinaciji,« je razložil Iskra, Hrg pa ga je dopolnil, da sta bila cilj in želja, da gost začuti avtohtonost in domačnost okolja, ki ga spoznava na novo. »Brez človeka, brez avtohtonega doživetja in domačnosti se je praktično nemogoče ukvarjati s turizmom oziroma ga razvijati. Doživetja temeljijo na ljudeh, zato so edinstvena. Tudi aktivnosti,« je povedal Hrg in povabil k odkrivanju zgornjega dela reke Kolpe, ki izvira v nacionalnem parku Risnjak. »Slabo poznano je tudi Lokvarsko jezero, ki je le eno od treh jezer v parku. Čeprav je to umetno jezero, se je kot biser vklopilo v okolje. Danes se v njem ljudje kopajo ter kolesarijo in se sprehajajo po poteh okoli jezera. Ves čas pa jih nagovarja planina Risnjak,« je k odkrivanju neokrnjenega dela narave povabil Hrg in dodal: »Ponosni smo tudi na vse tri zveri, ki tu živijo – risa, volka in medveda. Kot tudi na človeka, ki sobiva z njimi in vztraja na tem območju tudi s pomočjo turizma, s katerim se preživlja.«
Ena glavnih atrakcij, zaradi katere sta se pravzaprav začela povezovati oba partnerja v program, je opazovanje divjih zveri v naravi. Slednje je zadnja leta tudi v Sloveniji doživelo pravi bum ali kot je razložil Iskra, sta bila pred petimi leti le dva ponudnika, danes pa jih je že deset, ki obiskovalcem omogočajo opazovanje rjavega medveda, risov, ptic in drugih živali v naravi. »Tako smo skušali skozi projekt že obstoječe infrastrukturne točke še nadgraditi. Predvsem z opazovalnicami.« Na drugi strani pa je na območju Gorskega kotarja prav tako odlična županijska pobuda zagnala projekt Center za obiskovalce velikih zveri v Stari Sušici. »Center stoji poleg starega frankopanskega dvorca in pripoveduje o tem, kako tri velike zveri sobivajo in katere so njihove značilnosti, pa tudi, kako sobivajo z lokalnim prebivalstvom,« je dodal Hrg.
