Indeks storitvene aktivnosti (ISM Services) je novembra presenetljivo porasel z več kot dveletnega dna, ki ga je dosegel oktobra (54,4), na 56,3, s čimer je opazno presegel pričakovanja analitikov (53,3). Indikator, ki meri kondicijo storitvenega dela ameriškega gospodarstva, je tako pokazal, da je ameriško gospodarstvo še vedno izredno robustno, slednje pa bi lahko upočasnilo ali celo ustavilo upadanje previsoke inflacije. Inflacijske skrbi, ki so se ponovno pojavile pri vlagateljih, je dodatno povečal tudi podatek o cenah proizvajalcev v ZDA, ki so novembra glede na mesec prej porasle za 0,3 odstotka, medtem ko so vlagatelji pričakovali rast v višini 0,2 odstotka. Oba podatka sta pri vlagateljih sprožila pričakovanja, da utegne ameriška centralna banka tudi na naslednjem, decembrskem srečanju osrednjo obrestno mero ponovno povišati za 0,75 odstotne točke, čeprav so se še nedavno med tržnimi udeleženci že oblikovala pričakovanja o »le« 0,5 odstotne točke visokem dvigu. Skrbi o dodatnem zaostrovanju denarne politike ni preprečil niti podatek o rahlem ohlajanju ameriškega trga dela. Število zahtevkov za pomoč v času brezposelnosti je namreč v tednu, ki se je končal 3. decembra, malenkost poraslo glede na teden prej (230.000 proti 226.000), kar je bilo sicer v skladu s pričakovanji analitikov. Kratkoročna pričakovanja glede zaostrovanja denarne politike v ZDA so povzročila dodatno nelagodje pri udeležencih na kapitalskih trgih. Višje obrestne mere bi namreč lahko tako zavrle gospodarsko aktivnost, da bi se največje svetovno gospodarstvo, merjeno po bruto domačem proizvodu, znašlo v recesiji, ki na poslovanje podjetij in posledično tudi na delniške tečaje vpliva negativno.
Prihod recesije številni tržni udeleženci napovedujejo s padajočo krivuljo donosnosti do dospetja državnih obveznic. Razlika med donosnostjo do dospetja 10-letne in 2-letne ameriške državne obveznice je namreč konec preteklega tedna znašala –0,76 odstotne točke, kar je najnižja vrednost po letu 1981. Recesijske skrbi pri vlagateljih je dodatno podžgalo tudi gibanje cene nafte. Cena sodčka surove nafte brent je namreč v preteklem tednu upadla za več kot 10 odstotkov; teden je zaključila pri 76 ameriških dolarjih za sodček, kar je najnižja letošnja raven. Skokovit padec cene črnega zlata v preteklem tednu kaže na relativno šibkost povpraševanja po tej dobrini, slednje pa lahko kaže tudi na ohlajanje svetovnega gospodarstva. Pretekli teden je pokazal, da vlagatelje v določenem pogledu skrbi, da je gospodarstvo premočno, da bi se inflacija umirila, in hkrati prešibko, da bi se lahko izognili recesiji. Omenjena dilema oziroma negotovost pa je bila v preteklem tednu eden od ključnih elementov za negativne donosnosti ključnih delniških trgov. Na podjetniškem parketu je v preteklem tednu odjeknila novica, da poskušajo ameriški regulatorji Microsoftu preprečiti prevzem velikana v svetu računalniških iger Activision Blizzard, v vrednosti kar 69 milijard ameriških dolarjev. Po mnenju regulatorjev bi namreč z omenjenim prevzemom Microsoft dosegel prevladujoč položaj v segmentu računalniških iger, kar bi lahko negativno vplivalo na konkurenco ter posledično na cene in kvaliteto iger.