Povečano število migracij po sredozemski in zahodnobalkanski poti ter napetosti med Francijo in Italijo zaradi sprejema v Sredozemskem morju rešenih migrantov so bili razlogi za sklic včerajšnjega izrednega zasedanja notranjih ministrov EU. Posebnih sklepov na zasedanju sedemindvajseterica ni sprejela, so pa ministri opravili prvo razpravo o novem akcijskem načrtu evropske komisije za zmanjšanje števila prehodov po sredozemski migracijski poti, ki so ga po besedah Vita Kakušana, notranjega ministra Češke, tudi pozdravili.
Bobnarjeva: Od besed k dejanjem
Podoben načrt namerava evropska komisija še pred decembrskim vrhom EU-zahodni Balkan predlagati tudi za zahodnobalkansko migracijsko pot, ki je spet postala pot, po kateri v Evropsko unijo prispe največ migrantov. »Pomembno je, da vsi skupaj preidemo od besed k dejanjem in da torej tudi ta akcijski načrt seveda čim prej implementiramo v praksi,« je v Bruslju dejala slovenska notranja ministrica Tatjana Bobnar, ki je tudi zavrnila nekatere očitke, da Slovenija postaja »migrantski žep«.
Akcijski načrt za osrednjo sredozemsko migracijsko pot predvideva okrepljeno sodelovanje s tranzitnimi in izvornimi državami migracij na afriški celini. Predvsem s Tunizijo, Egiptom in Libijo želi evropska komisija vzpostaviti skupne projekte, s katerimi bi preprečili, da se ljudje odpravljajo na pot čez Sredozemlje. Med drugim želijo vzpostaviti regionalni program proti tihotapljenju oseb. Hkrati pa želi komisija izboljšati reševalne operacije z usklajevanjem med državami in zasebnimi reševalnimi ladjami nevladnih organizacij. Za delovanje zasebnih ladij bi utegnili vzpostaviti poseben kodeks delovanja, za kar se sicer zavzema nova vlada Giorgie Meloni, ki prav v delovanju teh zasebnih ladij v Sredozemlju vidi tako imenovani »vlečni dejavnik«, da se migranti še kar podajajo na tvegano prečkanje Sredozemskega morja. »Potrebujemo red pri reševalnih operacijah, te ne morejo biti divji zahod, kjer lahko vsakdo počne, kar se mu zazdi,« je dejal Margaritis Schinas, evropski komisar za zaščito evropskega načina življenja.
Komisija želi izboljšati prostovoljni mehanizem
Prav proti tem organizacijam so se pred tedni usmerile prve aktivnosti ostrejše protimigracijske politike nove italijanske vlade. Trem ladjam z rešenimi migranti so dalj časa odtegovali privez v italijanskih pristaniščih, četrta pa je morala odpluti v Francijo, kar je privedlo do ostrih napetosti med Parizom in Rimom. Po nedavnih ocenah evropske komisarke za migracije Ylve Johansson po sredozemski migracijski poti v EU večinoma ne prihajajo več pomoči potrebni, temveč predvsem ljudje, ki želijo v Evropski uniji služiti kruh.
Delno se v migracijski politiki zapleta tudi z junija dogovorjenim mehanizmom za prostovoljno prevzemanje prosilcev za azil, v katerem sodeluje dvajset držav. Prav zaradi nedavnega spora z vlado Melonijeve so v Parizu napovedali izstop Francije iz mehanizma za prostovoljno prevzemanje prosilcev za azil. Delovanje tega mehanizma želi sicer evropska komisija v svojem akcijskem načrtu izboljšati na način, da bi relokacije potekale hitreje. Kot je pojasnila komisarka Johanssonova, so težava počasna identifikacija migrantov v vstopnih državah pa tudi počasno sprejemanje prosilcev za azil v drugih članicah Unije. Ne primanjkuje pa relokacijskih mest, je obrazložil Schinas, ki se je tudi zavzel za oblikovanje vzdržnega migracijsko-azilnega dogovora med članicami, da ne bo treba vedno znova iskati nenadnih rešitev za krizne situacije.
