Marija Mojca Terčelj, etnologinja in dobitnica Murkove nagrade za življenjsko delo: Cvetje je le za bogove
Antropologija Mezoamerike in Sredozemlja, medicinska antropologija, južnoameriški staroselci, človekove pravice – pravice staroselskih narodov. Vse to so raziskovalna področja etnologinje doc. dr. Marije Mojce Terčelj, ki pri nas velja za izjemno poznavalko staroselskih kultur Latinske Amerike. S pomočjo štipendij slovenske in mehiške vlade je izvedla več daljših terenskih raziskav med Sokeji in Maji, še vedno sodeluje z univerzami in inštituti v Chiapasu in na Jukatanu v Mehiki ter z Etnografskim muzejem Andrés Barbero v Paragvaju. Ko je doma, predava na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem (UP FHŠ), kjer znanstveno deluje na Inštitutu za medkulturne študije, sodelovala je denimo pri raziskovalnem projektu Astronomske osnove arhitekture in urbanizma Majev. Leta 2019 je bila imenovana za glavno izvajalko projekta Dr. Branislava Sušnik in sodobniki – ambasadorji slovenske znanosti v Južni Ameriki in v zvezi s to temo je pozneje kot zunanja sodelavka Slovenskega etnografskega muzeja (SEM) soustvarila mednarodno odmevno razstavo La Doctora: življenje in delo slovenske znanstvenice v Paragvaju, za kar je nedavno prejela posebno priznanje paragvajskega veleposlaništva. Te dni so ji stanovski kolegi iz Slovenskega etnološkega društva podelili Murkovo nagrado za življenjsko delo, ki je njena že peta nagrada v zadnjem letu.
Dr. Marija Mojca Terčelj, etnologinja.
Se je vaše zanimanje za južnoameriške staroselce začelo z branjem Vinnetouja?
Ne, Vinnetouja je bral moj brat. Pri meni se je začelo v osnovni šoli, ko ...
Avtorica Tanja Lesničar Pučko v kolumni z zgornjim naslovom (Dnevnik, 17. aprila) komentira novogradnjo na lokaciji bivšega letnega kopališča Ilirija...