Poročali smo že o ogorčenju stanovskih društev in strokovnih združenj v kulturi zavoljo odločitve državne volilne komisije (DVK), ki je zavrnila večino njihovih predstavnikov na volitvah v državni svet prihodnji teden. Po mnenju komisije kulturne organizacije niso dokazale, da se njihovo članstvo res poklicno ukvarja z umetniško dejavnostjo, kar pa vpliva na število elektorjev. V izjavi, ki jo je pred dnevi podpisalo 18 društev in organizacij, med njimi Društvo slovenskih pisateljev, Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov, Društvo oblikovalcev Slovenije, Združenje dramskih umetnikov Slovenije in Kulturniška zbornica Slovenije, so kulturniki znova izrazili odločno nasprotovanje tej »formalistični« odločitvi.
»Komisija je določila, da imajo v imenu umetniških združenj pravico voliti zgolj elektorji, ki svoje delo opravljajo kot zaposleni, samozaposleni ali samostojni podjetniki – in to le v imenu članov, ki imajo enake statuse kot elektorji,« ugotavljajo podpisniki. Ta argumentacija je mogoče res pravno ustrezna, vendar je v svojem bistvu zgrešena, dodajajo, saj pisatelji, pesniki, slikarji, dramski ter filmski umetniki, ki niso zaposleni v institucijah, pa tudi vsi ljubiteljski ustvarjalci zdaj ostajajo brez glasu znotraj interesne skupnosti, ki naj bi bila zastopana v državnem svetu.
»Komisija ni v dosedanjih volilnih sklicih nikoli oporekala števila elektorjev kulturnim združenjem, letos pa se je, ne da bi se spremenil zakon o volitvah v državni svet, zgodilo povsem novo branje tega zakona,« so kritični podpisniki izjave. Vendar na DVK odgovarjajo, da je bilo njihovo ravnanje v skladu s sodnimi odločitvami, ki so bile v zvezi s to problematiko sprejete po prejšnjih volitvah v državni svet. Ustavno sodišče je denimo leta 2017 odločilo, da od volilnih komisij ni mogoče zahtevati ugotavljanja pravno pomembnih dejstev, kar pomeni, da lahko državna volilna komisija le potrdi ali zavrne seznam izvoljenih predstavnikov oziroma elektorjev, ki ga predloži neka poklicna organizacija. »Pri tem mora res preveriti, ali se člani poklicnih organizacij, ki volijo elektorje, poklicno ukvarjajo z dejavnostjo, kar pa lahko stori samo na podlagi dokazil, ki jih predložijo poklicne organizacije,« pravijo na DVK in dodajajo, da se lahko dejavnost poklicno izvaja bodisi v okviru delovnega razmerja bodisi kakega drugega pravnega razmerja, da pa vsako pogodbeno razmerje še ne odraža opravljanja dejavnosti kot poklica. »Predlagatelji bi morali zato predložiti ustrezna dokazila, da se vse osebe s seznamov poklicno ukvarjajo z neko dejavnostjo,« so sklenili.
