Delniški trgi so prejšnji četrtek po objavi nižje od pričakovane ravni ameriške inflacije krepko poskočili. Ošibil se je dolar in pridobilo je zlato, potem ko se je inflacija v ZDA oktobra upočasnila bolj od pričakovanj. To je spodbudilo upanje, da bo Federal Reserve postal manj agresiven pri zviševanju obrestnih mer. Poročilo Ameriškega urada za statistiko dela je pokazalo, da se je letna stopnja inflacije zmanjšala na 7,7 odstotka, kar je bilo pod napovedmi ekonomistov, pri katerih so pričakovanja znašala 8 odstotkov. Obrestne mere se bodo sicer še dvigovale, tako v ZDA, kot v Evropi. Zagotovo pa ta rezultat potrjuje Fedov skromnejši dvig za 50 bazičnih točk v decembru. Medtem so volivci v ZDA na vmesnih volitvah izrekli mešano sodbo, s čimer so izpodbili pričakovanja glede velike zmage republikancev. Demokrati imajo oziroma bodo še naprej imeli nekoliko bolj neovirano pot pri potrošnji javnih sredstev, kot je bilo še pred vmesnimi volitvami pričakovano, kar je vsaj na krajše časovno obdobje pozitivno za delniške trge.
Kitajska omiljuje politiko ničtega kovida, ki je skupaj z nepremičninsko krizo na Kitajskem letos prizadela gospodarsko dejavnost, kakor tudi zaupanje potrošnikov in podjetij. Omiljevanje politik ničtega kovida prihaja po tem, ko si je kitajski predsednik Ši Džinping zagotovil še tretji mandat na nedavnem 20. kongresu kitajske komunistične partije. Ta se je od takrat že dobil z nemškim kanclerjem Olaf Scholzem, včeraj pa se je dobil še z ameriškim predsednikom Joe Bidenom. Omilitve politik ničtega kovida so zelo dobre za delniške trge, prav tako so dobre tudi nekoliko nižje geopolitične tenzije.
Na domačem borznem trgu nas v tem tednu čakata še objavi poslovnih izidov novomeške Krke in Save Re. Predsednik Uprave NLB Blaž Brodnjak pa je v Sporočilu za naložbenike dejal, da bo druga tranša dividendnih izplačil letos v skupnem znesku 50 milijonov evrov, kar znaša 2,5 evra na delnico, predvidoma izplačana po Skupščini delničarjev v decembru. To bo skupaj pomenilo 100 milijonov evrov dividend v letu 2022 (28. junija so bile delničarjem izplačane dividende v višini 50 mio EUR). Predsednik Brodnjak še pravi, da do leta 2025 načrtujejo 500 milijonov evrov skupnega kapitalskega donosa v obliki dividend izplačanih v gotovini (vključno z izplačili v letu 2022), kar bi po eni strani omogočilo stabilno rast dividend, po drugi pa priložnost za postopno organsko rast in izkoriščanje morebitnih taktičnih priložnosti za združitve in prevzeme. Skratka, preostanek 400 milijonov evrov za leta 23, 24 in 25 (od predvidenih 500 milijonov evrov dividendih izplačil od obdobja 22 – 25), pomeni v povprečju 133,3 milijona evrov izplačil na leto oziroma pri 20 milijonih delnic NLB 6,67 evra povprečne letne dividende za obdobje prihodnjih treh let. To na zaključni tečaj 10.11.2022, pri ceni 55,8 EUR na delnico pomeni povprečni 11,9-odstotoni dividendi letni donos za prihodnje triletno obdobje.
