Minuli četrtek je poskrbel za navdušenje na finančnih trgih. Podatek o ameriški inflaciji je pozitivno presenetil vlagatelje, saj vse kaže na začetek umirjanja inflacije. Letna inflacija sicer še vedno znaša visokih 7,7 odstotka, brez upoštevanja energije in hrane pa 6,3 odstotka. Na mesečni ravni so zabeležili 0,4-odstotno rast cen, kar je precej pod 0,6 odstotka, kolikor so napovedovali analitiki. Američane verjetno čaka še dokaj dolga pot do dvoodstotne ciljne inflacije, vendar pa so zadnji inflacijski podatki na borzah spodbudili optimizem. Osrednji ameriški delniški indeks S&P 500 je za nekaj trenutkov ponovno presegel mejo 4000 točk in dan zaključil 5,5 odstotka višje, merjeno v ameriških dolarjih. Nadpovprečno so pridobivale delnice hitro rastočih podjetij, izjemne premike pa je zabeležil tudi obvezniški trg. Vlagatelji so navzdol prilagodili pričakovanja glede dvigov obrestnih mer, kar je znižalo zahtevano donosnost državnih obveznic in cene obveznic pognalo navzgor. Znižana pričakovanja glede prihodnjih obrestnih mer pa so oslabila dolar, ki je v primerjavi z evrom izgubil slabe štiri odstotke.
Tudi Američani so se minuli teden podali na volišča in oddali svoj glas na vmesnih volitvah, ki pa so ostale v senci dogajanja na finančnih trgih. Republikanci so se odrezali nekoliko slabše od pričakovanj, vseeno pa delni rezultati kažejo, da jim je uspelo prevzeti predstavniški dom. Nekoliko bolj uravnotežena politična slika pa je običajno pozitivna za trge, saj zmanjša verjetnost bolj skrajnih potez politične stranke, ki je na oblasti. Evropske borze so sledile ameriškim in teden na delniških trgih se je zaključil krepko v zelenem. Večina glavnih evropskih delniških indeksov je pridobivala, prav tako so pridobivale tudi obvezniške naložbe. Vseeno pa situacija v Evropi ni pretirano rožnata. Evropska komisija je zvišala inflacijsko napoved za evrsko območje za letošnje leto na 8,5 odstotka, za prihajajoče leto pa na 6,1 odstotka. Tudi glede gospodarske rasti so napovedi dokaj skromne: v prihodnjem letu naj bi dosegli le 0,3-odstotno gospodarsko rast. Primerjalno gledano pa gre še nekoliko slabše Britancem. Njihova ekonomija se je v tretjem četrtletju skrčila za 0,2 odstotka glede na predhodno četrtletje. Po napovedih angleške centralne banke je to začetek recesije, ki bi naj trajala kar dve leti.
Visoko rast so v drugi polovici tedna dosegle kitajske delniške naložbe, saj so se kovidne omejitve nekoliko razrahljale, poleg tega pa je oblast napovedala finančne spodbude za kitajska nepremičninska podjetja. Nasploh je v zadnjih mesecih sentiment glede kitajskih naložb tako pesimističen, da že manjša pozitivna novica povzroči precejšnje premike navzgor. Pri pregledu azijskih trgov velja omeniti še japonski jen, katerega vrednost je bila v letošnjem letu v prostem padu. Japonci namreč v nasprotju s preostalim svetom vztrajajo pri nizkih obrestnih merah, zato denar v iskanju donosov zapušča deželo vzhajajočega sonca. Pretekli teden pa se je po zaslugi relativno ugodnega podatka o ameriški inflaciji, ki zmanjšuje pričakovano agresivnost Feda, zgodil preobrat: jen je zgolj v tednu dni v primerjavi z dolarjem pridobil več kot 5 odstotkov in zabeležil najbolj donosen teden po letu 2008. Za konec poglejmo še na korporativno področje. Vrednost delnice Mete (Facebooka) je močno zrasla, saj je podjetje napovedalo množična odpuščanja. V letošnjem letu je sicer tržna kapitalizacija Mete močno upadla, saj delničarji dvomijo o strateški usmeritvi podjetja v Metaverzum.
