Naši rojaki v Westfaliji
nam pišejo: Tukaj je v teku 14 dni zavladala velika delavska brezposelnost po tovarnah in rudnikih, veliko od njih je popolnoma zaprtih, tako da delavci ne vemo, kam bi se obrnili, ker podpora, ki jo dobimo, je pri tej draginji, za smrt prevelika, za življenje pa veliko premajhna. Draginja pa vsako uro narašča. Vsaka stvar se računa za zlato marko in dolar, samo naš zaslužek in podpora ne. Naše podporne blagajne društev in Zveze so prišle popolnoma do konca, tako da se ne more nobeden več podpirati, posebno naši invalidi in udi. Posebno so pa ubogi naši otročiči, ki jim nimamo dati kruha ali kakšno kapljico mleka! Za obleči že nimajo ne srajce ne vrhnje obleke, veliko manj pa obuvala. Prosimo pomoči od naših rojakov v domovini vseh stanov! (…)
Slovenec, 11. novembra 1923
Nemška vlada brez denarja.
Ker so pričeli štrajkati tipografi v tiskarnah, kjer se tiskajo bankovci, je prišla nemška vlada v veliko nepriliko radi pomanjkanja denarja. Stresemann je na zborovanju svoje stranke ostro napadel tipografe, ker s štrajkom ogrožajo red in obstoj cele države, ter obetal, da bo podvzel potrebne mere proti njim. Omeniti je treba, da se v Berlinu tiska skoro v vseh tiskarnah državni denar, katerega vlada potrebuje vsak dan bilijone za plačo uradnikov, brezposelnih delavcev in državnih nameščencev. Podpore brezposelnim še edino zadržujejo, da ne izbruhnejo po mestih nemiri v večjem obsegu.
Straža, 14. novembra 1923
Nemci računajo le še v milijardah
Berlin, 15. novembra, j. Uradni kurz dolarja znaša danes 2,52 bilijona. Privatno se je plačevalo zanj pa že celo 4 bilijone.
Berlin, 15. novembra, s. Ponovni velik dvig dolarskega kurza je seveda tudi zopet katastrofalno vplival na cene vseh potrebščin, zlasti živil. Čeprav je policija posvečala strogo pažnjo določevanju cen, ni mogla preprečiti njihovega rapidnega zvišanja. Zlasti se je zvišala cena mesa. En funt mesa stane 1 bilijon mark. Tudi prometna podjetja so zvišala svoje tarife. Od jutri stane najmanjša vožnja po cestni železnici 50 milijard.
Danes so pričeli z uvedbo rentne marke. Njen kurz so določili s 600 milijardami, tako da se bo plačal dolar s 4,2 rentne marke. Vendar pa ta kurz še ni končno veljaven in z njim še ni določena višina zneska, po katerem se bo kasneje izmenjal.
Da prepreči zvišanje cen živil, je policija danes izvršila več racij ter izročila vse osebe, ki so se pregrešile proti predpisanim določilnim cenam, policiji.
Položaj Stresemannovega kabineta je postal nevzdržljiv. (…)
Jutro, 16. novembra 1923
Plenitve v Nemčiji.
Düsseldorf, 16. nov. (Izv.) Množica je začela pleniti trgovine. Plenitve trajajo v vsem obsegu dalje.
Slovenec, 17. novembra 1923
Konec štrajka v Berlinu
Berlin, 16. nov. (Izv.) Tiskarski štrajk v Berlinu je končan. Tiskanje bankovcev so ustavili, ker bodo že prihodnji teden začeli zamenjavati papirnate marke za novi denar.
Slovenec, 17. novembra 1923
Kaos v Nemčiji.
Berlin, 17. novembra. (Izv.) Listi poročajo, da je tiskanje novih bankovcev popolnoma ustavljeno. Papirnati denar se bo odslej izdajal na podlagi trgovskih menic. S tem je zaprt glavni vir inflacije papirnega denarja. Ker je izdanih rentnih mark že za 200 milijonov, je vlada odredila začasno relacijo: 1 zlata marka = 300 milijard papirnatih mark ali 6 milijard papirnatih mark = 1 rentni pfenig.
Tabor, 18. novembra 1923
Stresemannova vlada v nevarnosti
BERLIN, 17. Vlada je poslala vsem zavezniškim vladam spomenico, v kateri jim naznanja, da ne bo mogla več plačevati podpore brezposelnim delavcem v zasedenih krajih. Spomenica pravi, da so le francoska oblastva kriva, da se niso delavci v Porenju še povrnili na delo. Dalje naznanja nemška vlada, da se bo sklicevala na dogovor v Haagu, v smislu katerega so zasedbene države dolžne vzdrževati zasedene kraje.
Vest o tej spomenici ni v Berlinu presenetila nikogar. Vlada je namreč že večkrat po ovinkih povedala, da bo z onim dnem, ko začne »Rentenbank« izdajati rentne marke, ustavila podpore brezposelnim. In ta dan je bil ravno 15. t. m.; tega dne je vlada ponovno izjavila, da ostane pri svojem sklepu. (…)
Listi pišejo, da bo vlada izplačevala podpore še kakih 10 dni. Stresemann torej koleba, se lovi; njegova tla so že precej izpodkopana. Listi, ki so danes po osemdnevnem molku spet izšli, ugotavljajo to Stresemannovo kolebanje ter pripominjajo, da je ta dogodek spet pokazal, na kako šibkih nogah stoji Stresemannova vlada. (…)
Edinost, 18. novembra 1923
Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib