Reprezentativne delodajalske organizacije nasprotujejo napovedani izredni uskladitvi minimalne plače, saj ni predvidena v zakonu o minimalni plači in predstavlja odstop od načela predvidljivosti poslovnega okolja. Zanje je sicer mogoča v primeru, da bo celotno breme nastalih višjih stroškov dela pokrila država iz državnega proračuna. Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS), Trgovinska zbornica Slovenije (TZS), Združenje delodajalcev Slovenije (ZDS) ter Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije (ZDOPS) so izpostavili, da se trimesečni rok, v katerem minister, pristojen za delo, določi višino minimalne plače glede na spremembo zneska minimalnih življenjskih stroškov, izteče januarja. Rok se tako prekriva z obdobjem, določenim za redno uskladitev minimalne plače. Skladno s tem so na premierja Roberta Goloba ter ministra za gospodarstvo in za delo Matjaža Hana in Luko Mesca naslovili apel, da se višina minimalne plače za prihodnje leto določi v januarju 2023. Predsednik vlade je v ponedeljek dejal, da bodo predlog o 4,5-odstotni izredni uskladitvi bruto minimalne plače posredovali ekonomsko-socialnemu svetu. 

minimalna plača delodajalci ESS