Ministrsko konferenco v okviru praškega procesa je danes odprl češki notranji minister Vit Rakušan. Gre za enega največjih dogodkov, ki ga organizira češko notranje ministrstvo v okviru predsedovanja Svetu EU in na katerem sodelujejo predstavniki skoraj 50 držav.

Ministri so prvi dan konference začeli z razpravo o trenutnih migracijskih izzivih. Razpravljali so o vplivu vojne v Ukrajini, težavah, povezanih z dramatičnim povečanjem nezakonitih migracij, in razmerah na zahodnobalkanski migracijski poti, ki je trenutno glavna pot nezakonitih migracij v EU.

»Sodelovanje je zdaj pomembnejše kot kdaj koli prej. Dejstvo, da smo danes vsi tukaj, je dokaz našega partnerstva na področju migracij. Če želimo nekaj storiti glede sedanjega povečanja migracij, moramo razmere reševati predvsem na zunanji meji EU ter tesno sodelovati z državami izvora in tranzita,« je dejal Rakušan.

Vzpostavitev migracijskih informacijskih centrov v državah izvora

S sprejetjem skupne izjave in akcijskega načrta ob koncu prvega dne konference so ministri potrdili krepitev sodelovanja in partnerstva. V skupni izjavi so med drugim potrdili vzpostavitev migracijskih informacijskih centrov v državah izvora. Ti centri naj bi zagotavljali informacije o tveganjih, povezanih z nezakonitimi migracijami, pomagali pri poklicnem in jezikovnem usposabljanju ter sodelovali z lokalnimi organi pri izmenjavi najboljših praks.

V akcijskem načrtu za obdobje 2023-2027 pa so predstavili šest področij sodelovanja v okviru praškega procesa. Ta se nanašajo na preprečevanje nezakonitih migracij, spodbujanje ponovnega sprejema in prostovoljnega vračanja migrantov, zakonite delovne migracije ter krepitev zmogljivosti na področju azila in mednarodne zaščite. Teh šest področij je razvitih v 53 konkretnih ukrepov, ki jih bodo sodelujoče države sprejele v naslednjih petih letih.

Praški proces se je tako po 13 letih znova vrnil v Prago, kjer je bil vzpostavljen med prvim češkim predsedovanjem aprila 2009. Predstavlja medvladni dialog, ki spodbuja partnerstva na področju migracij med sodelujočimi državami. Procesa se udeležujejo ministri članic EU, pristojni za migracije, pa tudi predstavniki držav schengenskega območja, institucij in agencij EU, vzhodnega partnerstva, Zahodnega Balkana in Turčije.