Dobrih pet mesecev ste že na mestu vodje panoge za tek na smučeh. Ste vedeli, v kaj se spuščate?
Načeloma sem vedela, sem si pa morala vzeti kar nekaj časa za razmislek, ko sem dobila povabilo za opravljanje tega dela. Šele v praksi potem vidiš, kako vse skupaj poteka, s kakšnimi zadevami se moraš soočati. Najtežje mi je bilo, ko je prišlo do tragičnega dogodka in nesreče Hane Mazi Jamnik. To je težko opisati z besedami. Upam, da bodo, ko se bo začela sezona, prišle tudi prijetnejše zadeve. Ampak to pot sem si izbrala, to je moj izziv, želim opravljati to delo čim boljše, v dobro tekmovalcev in slovenskega teka na smučeh.
Tragična nesreča Hane Mazi Jamnik na rolkarskem treningu na Norveškem je bila velik šok za ves slovenski šport. Ali ni prav ta nesreča zadnje opozorilo, da bi v Sloveniji resnično potrebovali sodobno rolkarsko progo?
Vse skupaj nas je to zelo pretreslo in samo želimo si lahko, da do česa podobnega ne pride nikoli več. Že to, kar se je zgodilo, je bilo preveč, je pa res, da bi si želeli več rolkarskih prog, da bi se čim bolj odmaknili s cest. Zdaj imamo v Sloveniji samo dve, zagotovo bi jih moralo biti več. Toda to je povezano tako s financami kot s pridobivanji določenih dokumentov in soglasij, kar je običajno zamudna in zapletena zadeva.
S čim se trenutno kot vodja panoge za tek na smučeh največ ukvarjate?
Ves čas sem v komunikaciji s trenerji, nekaj tudi s tekmovalci in tekmovalkami, ki jim skušamo zagotoviti čim boljše razmere za trening. Veliko je finančnega dela, potem so tu pokrovitelji, opremljevalci, takšne in drugačne logistične zadeve. Ko tekmuješ, si niti ne predstavljaš, koliko zadev je zadaj, takrat razmišljaš zgolj o treningu in tekmah, v resnici pa je zadaj ogromno stvari, ki jih je treba rešiti. V prvi vrsti je najpomembnejše, da ekipe dobro delujejo, da imajo vse pogoje za dober trening. Želim si, da bi do dobrih pogojev prišle tudi mlajše selekcije, ne samo ekipa A.
Kakšno je stanje z opremljevalci in servisno službo?
Smo v zadnji fazi oblikovanja servisne ekipe. Lahko bi rekla, da je ekipa do treh četrtin že sestavljena. Ekipa bo mednarodna, kar poznamo že iz preteklosti, je pa seveda veliko odvisno od financ. Manjkajo nam še serviserji za klasično tehniko, ampak veliko je takšnih, ki so s pogodbami vezani drugje ali pa so njihove finančne zahteve tako visoke, da si tega preprosto ne moremo privoščiti. Tako smo ves čas v iskanju nekakšnega ravnovesja, mislim pa, da smo za zdaj na dobri poti.
Danes si težko predstavljamo, da bi se katera od tekmovalk poslovila pri 35 letih, kot ste se vi ali pa Katja Višnar, ki je bila še leto dni starejša od vas. Kako preprečiti osip pri mlajših tekmovalkah in tekmovalcih?
Tekmovalkam in tekmovalcem želimo omogočiti te prehode iz osnovne šole v srednjo šolo, iz srednje šole na fakulteto, iz mladinske v člansko kategorijo. Naredili smo strategijo razvoja panoge, deluje tudi razvojna komisija in iščemo smernice, kako bi tekmovalkam in tekmovalcem čim bolj pomagali. Imamo vizijo, kako jih čim več zadržati v teku na smučeh, kajti že tako nas je malo. In vsakogar, ki prehitro konča svojo tekmovalno pot, je težko nadomestiti.
Koliko slovenski tek na smučeh na področju financ in drugih pogojev zaostaja za reprezentancami srednjega razreda?
Koliko v tek na smučeh vlagajo nam primerljive države, ne vem, dejstvo pa je, da imajo tiste najboljše reprezentance neprimerljivo več finančnega vložka. Že to, da imajo serviserje zaposlene vse leto, mi pa samo za čas tekmovalne sezone, pove veliko. Tudi vložek v maže, testiranje opreme in drugo je takšen, da si mi česa takšnega preprosto ne moremo privoščiti. Dejstvo je, da nismo na tej ravni, zato so tudi rezultati, ki jih dosegamo, toliko več vredni. Sicer pa sem imela zanimiv pogovor s Švedi, ki so bili poleti na pripravah v Planici. Potarnali so, da ni čudno, da so Norvežani tako dobri, če na njihova državna prvenstva pride tudi deset tisoč tekmovalcev, na Švedskem pa le tisoč. Nato so me vprašali, koliko tekmovalcev imamo mi na državnem prvenstvu. Odgovorila sem jim, da če je dober dan in če se prijavijo tudi rekreativci, deset.
Še pred vašim prihodom se je Anamarija Lampič odločila za prestop v biatlon. Koliko vam je to prekrižalo načrte?
Anamarija je bila v zadnjih letih vlečni voz slovenskega teka na smučeh. Na vsakem sprintu je bila ena glavnih kandidatk za zmagovalne stopničke in njena odsotnost se nam bo zagotovo poznala. Po drugi strani je tudi Eva Urevc že dokazala, da napreduje, in bo skušala prevzeti njeno vlogo. Tudi pri fantih imamo nekaj nadarjenih tekačev, ki bi v doglednem času lahko posegali po višjih mestih. Škoda je, da jih nimamo več, se pa skušamo čim bolj osredotočiti na te, ki jih imamo.
Dejstvo je, da se bo morala Eva Urevc soočiti z večjim psihološkim bremenom. Ste se o tem z njo že kaj pogovarjali?
Zanjo vemo, da najbolje deluje, ko je sproščena, ko ne čuti nobenega pritiska, zato ji ne želimo nalagati nobenega bremena. Za zdaj na treningih in tudi poletnih tekmah deluje zelo dobro, veliko boljše kot v lanski sezoni. Njen odnos do treninga, pristopa, načina dela je na veliko višji ravni, tudi z novim trenerjem Olo Vignom Hattestadom sta se dobro ujela. Pri njem ima popolno zaupanje in to je že prvi korak, ki ga potrebuje. Če ji bo že na začetku sezone uspel še kakšen dober rezultat, ji bo še veliko lažje steklo.
Vrhunec sezone bo seveda svetovno prvenstvo v Planici, kjer boste nekoliko v senci slovenske skakalne reprezentance.
Strinjam se z vami, da bodo skakalke in skakalci, morda tudi nordijska kombinatorka Ema Volavšek, vsaj kar zadeva rezultate, bolj pod pritiskom in na očeh javnosti kot mi. Po eni strani bo to za naše tekmovalce lahko prednost, po drugi strani pa toliko večja želja, da bi se tudi oni dokazali. Vsekakor morajo biti cilji visoki, tega se vsi skupaj dobro zavedamo.
Kako je zdaj z Anamarijo Lampič in njenim morebitnim nastopom na SP, ste že vzpostavili stik z njo?
Z Anamarijo sva se po novinarski konferenci v Planici pogovorili, toda tako ali tako smo se že maja dogovorili, da bomo konec oktobra sedli skupaj in dorekli zadeve glede tekmovalne sezone. Pregledati bomo morali njen koledar biatlonskih tekem, naš koledar, šele potem se bomo dogovorili, kako in kaj. Zanjo bo vse skupaj toliko lažje, ker ji točke FIS iz lanske sezone štejejo in bi lahko nastopala tudi na tekmah svetovnega pokala. Bo pa na koncu njena odločitev, ali si bo želela nastopiti na domačem prvenstvu. Spoštujem njeno odločitev, da je šla v biatlon, kjer ji želim vse najboljše, je pa vedno dobrodošla v ekipi za svetovno prvenstvo. Vrata za nastop v Planici so ji vedno odprta.
Kaj pa morebitni nastop Jakova Faka v Planici?
Pri njem je nekoliko drugačna, težja pot, saj bi moral najprej prek tekem FIS priti do točk in na tak način izpolniti kriterije za nastop na svetovnem prvenstvu. Vsekakor je tudi Jakov dobrodošel, svetovno prvenstvo je doma in za vsakega tekmovalca je to nekaj posebnega. Ni lepšega kot imeti tako veliko tekmovanje na domačih tleh.