Človekovo dostojanstvo po opozorilu Združenih narodov (ZN) ni le temeljna človekova pravica, ampak je osnova vsem drugim človekovim pravicam. Dostojanstvo po njihovih navedbah tako ni le abstrakten pojem, ampak pripada vsakemu. Skrb za premagovanje revščine po opozorilu varuha človekovih pravic Petra Svetine ni naloga nevladnih organizacij, ampak države, ki se mora na stiske odzvati takoj. Napoveduje vztrajanje pri zahtevah po učinkovitejši socialni politiki in po odpravi pomanjkljivosti v pokojninskem sistemu.
Zveza prijateljev mladine Slovenije opaža, da se je struktura družin s potrebo po pomoči v zadnjih letih spremenila. Nanje se namreč obračajo revni zaposleni, ki z minimalno plačo ne morejo pokrivati vseh stroškov. Največ prošenj nanje naslovijo enostarševske družine in družine z bolnimi otroki.
Pod pragom revščine 40 tisoč otrok
Unicef Slovenija pa opominja, da je v Sloveniji lani pod pragom revščine živelo 10,2 odstotka oziroma 40.000 otrok. Zaradi posledic protiepidemijskih ukrepov, ki jih je še vedno čutiti, rekordnih stroških ogrevanja in življenjskih stroškov je zdaj po njihovem pozivu ključni trenutek, ko je treba zaščititi družine z otroki in ustrezno prilagoditi podporo zanje.
Veliko vprašanj, ki jih je treba rešiti, vidijo tudi organizacije za pravice starejših. Največji delež ljudi pod pragom tveganja revščine s približno četrtinskim deležem predstavljajo upokojenci, so opomnili v zvezi društev upokojencev. V Sindikatu upokojencev Slovenije so kritični do načina razmišljanja o starejših v politiki in družbi. V združenju Srebrna nit pa pričakujejo, da bo vlada zamrznila oskrbnine v socialnovarstvenih zavodih.
Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so v poslanici ob mednarodnem dnevu navedli, da so zaradi draginje posebej izpostavljena gospodinjstva z nizkimi dohodki. Poleg sistemskih ukrepov so zato pripravili energetski dodatek za najbolj ranljive in draginjski otroški dodatek.
Mineva 30 let, odkar je Generalna skupščina ZN 17. oktober razglasila za mednarodni dan za izkoreninjenje revščine z namenom, da bi opozorili na problem revščine v svetu in spodbudili aktivnosti za njeno zniževanje. Mednarodni dan poudarja globalno solidarnost in skupno odgovornost za izkoreninjenje revščine ter nujnost boja proti vsem oblikam diskriminacije.
Prag tveganja revščine za enočlansko gospodinjstvo je lani znašal 771 evrov
Stopnja tveganja revščine je bila v 2021 11,7-odstotna in se je v primerjavi z letom prej znižala za 0,7 odstotne točke. Z dohodkom, nižjim od praga tveganja revščine, je živelo približno 243.000 prebivalcev in prebivalk Slovenije. Prag tveganja revščine je za enočlansko gospodinjstvo znašal 771 evrov na mesec oziroma 32 evrov več kot v prejšnjem letu, za štiričlansko družino (dva odrasla in dva otroka, mlajša od 14 let) skupaj 1619 evrov, za dvočlansko gospodinjstvo brez otrok pa 1156 evrov na mesec.
Med 243.000 osebami, živečimi z dohodki, nižjimi od praga tveganja revščine, je bilo 85.000 upokojencev in upokojenk, 46.000 delovno aktivnih, 40.000 mladoletnih otrok, 38.000 brezposelnih in 34.000 drugih oseb (nezmožnih za delo, gospodinj, študentov in študentk, drugih neaktivnih in nerazvrščenih oseb).
Če v dohodek ne bi šteli socialnih transferjev (družinskih in socialnih prejemkov), bi bila stopnja tveganja revščine 21,2-odstotna. Če bi od dohodka odšteli še pokojnine, bi se stopnja tveganja revščine zvišala na 40,3 odstotka. Dohodek je bil med gospodinjstvi porazdeljen nekoliko enakomerneje, saj se je vrednost Ginijevega količnika znižala za 0,5 odstotne točke, vrednost razmerja kvintilnih razredov pa za 0,1 odstotne točke.
Stopnja tveganja socialne izključenosti je bila 13,2-odstotna in se je v primerjavi s prejšnjim letom znižala za 1,1 odstotne točke. Tveganju socialne izključenosti je bilo izpostavljenih približno 275.000 prebivalcev. Zmanjšanje števila oseb, izpostavljenih temu tveganju, je bilo posledica znižanja vrednosti vseh treh kazalnikov socialne izključenosti: stopnje tveganja revščine (za 0,7 odstotne točke), stopnje resne materialne in socialne prikrajšanosti (za 0,8 odstotne točke) ter stopnje zelo nizke delovne intenzivnosti (za 0,3 odstotne točke).
Delež oseb, ki so bile sočasno izpostavljene vsem trem oblikam socialne izključenosti, je ostal enak. Teh najranljivejših oseb je bilo 0,3 odstotka.
