Bilo je leta 2004, teden dni po relativni zmagi SDS na volitvah, bilo je v Frankfurtu, na knjižnem sejmu. Bil je čas, ko je Dimitrij Rupel ravno visel med prekinitvijo ministrske funkcije v vladi LDS in ponovnim zavzetjem stolčka v vladi SDS. In je imel tako čas priti tudi na knjižni sejem. Kot edini Slovenec je sodeloval na okrogli mizi Knjiga, identiteta, mediji. Sedel je ob urednikih in novinarjih Hubertu Spieglu, Uweju Justusu Wenzlu, Michaelu Schmittu in – carsko suvereno blodil, v veličastni mešanici bivše/bodoče ministrske samozavesti in nevednosti, medtem ko so preostali skušali ohraniti vtis debate. »Mučno,« je rekel zdaj že pokojni vrhunski oblikovalec Matjaž Vipotnik, ki je stal ob meni in ga je že poprej obhajala slabost ob dizajnu stojnic. Potem sva, kot ljudje okoli naju, nekaj časa opazovala vsak svoje čevlje.
Tako je bilo torej zaradi teh bogatih izkušenj seveda logično in prav, da je Mitja Čander lani to slavno figuro nastavil za direktorja Javne agencije za knjigo (JAK...
