Na Hrvaškem ni vidnejšega politika, ki je zadovoljen z izidi volitev za hrvaške predstavnike na nedeljskih splošnih volitvah v Bosni in Hercegovini. Predsednika države in vlade Zoran Milanović in Andrej Plenković pa znova ne izbirata besed za medsebojne obtožbe o tem, kdo je odgovoren za to, da so bili Hrvati kljub temu, da so v BiH konstitutivni narod, že četrtič v zadnjih petih volilnih ciklih v preteklih 20 letih preglasovani in so tako ostali v politično podrejenem položaju v Sarajevu.
Plenković si lasti zasluge za ravnanje Schmidta
Plenković je vsako izjavo po nedeljskih volitvah v BiH izkoristil za kritiko ponovne izvolitve Željka Komšića za hrvaškega predstavnika predsedstva BiH. Na včerajšnji seji vlade je ocenil, da gre za "globoko nepošten in škodljiv položaj, ko Hrvati nimajo svojega legitimnega predstavnika" v kolektivnem predsedstvu, potem ko je Komšić na volitvah porazil Borjano Krišto, kandidatko Hrvaškega narodnega zbora (HNS), v katerem su zbrane vse politične stranke s "hrvaškim predznakom“ v BiH. Plenković pravi, da ta "krivica“ ne prispeva k dobrim odnosom znotraj BiH niti h krepitvi odnosov med Hrvaško in BiH, čeprav da si Zagreb prizadeva pomagati BiH, da bi se približala evroatlantskim integracijam.
Obenem pa si je Pleković prilastil zasluge za to, da je visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Christian Schmidt po zaprtju volišč v BiH razglasil spremembe ustave in volilnega zakona Federacije BiH, s katerimi bo dosegel bolj proporcionalno zastopanost treh konstitutivnih narodov v zgornjemu domu zveznega parlamenta, doma narodov. S tem je po Plenkovićevem mnenju vnesel neke vrste varovalke za sodelovanje Hrvatov in njihovih strank v institucijah oblasti na ravni Federacije BiH, v kateri so Bošnjaki večina, Hrvati pa manjšina, kot tudi pri oblikovanju vlade na državni ravni. Pričakuje pa, da bodo sledile dodatne reforme, da bi se izognili nadaljnem preglasovanju Hrvatov, kot v primeru Komšića, ki je bil izvoljen večinoma z glasovi Bošnjakov. Scmidt je pred novinarji v Sarajevu včeraj sicer zavrnil navedbe, da bi Plenković ali kdor koli posredoval pri njegovi odločitvi. Sicer pa prevladuje prepričanje, da je poslednjo besedo o tem imel Washington.
Hude obtožbe na račun vlade v Zagrebu
Predsednik Milanović pa je v torek, preden je včeraj objavil, da je zbolel za prehladom, novinarjem dejal, da so volitve v BiH "fiasko, sramota, spomenik hrvaški pasivnosti". Ocenjuje, da Schmidt sploh ni pomagal Hrvatom, in je odločitev visokega predstavnika primerjal kot da bi "smrtno kazen“ Hrvatom v BiH preoblikovali v "dosmrtno ječo“. Poteze Plenkovićeve vlade v politiki do Hrvatov v BiH pa je ocenil kot "kvizlinško ravnanje“ in "katastrofo hrvaške zunanje politike“. Če se Zagreb v naslednjih štirih letih ne bo bolj predano zavzemal za pravice Hrvatov kot konstitutivnega naroda v BiH, Hrvatov tam več ne bo, je dejal.
Plenković je Milanovića potem označil za "ljubosumno zgubo“, ki da je s svojim "destruktivnim“ ravnanjem do stanja v BiH in žalitvami Schmidta močno oviral diplomatska prizadevanja hrvaške vlade za spremembam ustave BiH in volilne zakonodaje Federacije BiH. Ostaja pa vtis, da je Schmidt presenetil tudi Plenkovića, ker se je hrvaški premier le nekaj dni pred volitvam v BiH sprijaznil s tem, da ne bo nobenih sprememb volilne zakonodaje v BiH, za kar je obtoževal Milanovića, češ da je "brutalno žalil“ Schmidta.
Kljub medsebojnim obtožbam državnega vrha pa je Schmidtova odločitev pripeljala tudi do sprostitve napetosti med Hrvati v BiH, ker je zmanjšana možnost "volilnega inžiniringa“ in prevlade večine (Bošnjakov) nad manjšino (Hrvati) v Federaciji BiH.