Zahtevane donosnosti državnih obveznic Združenega kraljestva so se močno povzpele po objavi fiskalnega načrta nove vlade pod vodstvom Liz Truss, ki predlaga velika znižanja davkov, energetske subvencije in precejšnje zadolževanje. Stroški zadolževanja so poskočili zaradi skrbi glede resnega poslabšanja javnih financ, kar je prisililo angleško centralno banko (BoE), da je posredovala in zaustavila pretres na trgu obveznic. Ne glede na to, da je BoE pred kratkim objavila načrte za zmanjšanje svoje bilance za 80 milijard funtov v naslednjih 12 mesecih, je v sredo prišlo do preobrata, ki je bil zasnovan, da bi pokojninskim skladom pomagali pri soočanju z višjimi obrestnimi merami. Do 14. oktobra bo BoE tako porabila 5 milijard funtov na dan za nakupe obveznic z dospelostjo nad 20 let (skupaj do 65 milijard funtov). Ta nujni ukrep, ki je v nasprotju z restriktivno monetarno politiko centralne banke, je pomagal znižati donosnost 30-letne obveznice za eno odstotno točko in stabiliziral funt.
Mednarodni denarni sklad (IMF) je Združeno kraljestvo pozval, naj ponovno oceni fiskalni načrt in zagotovi, da fiskalna in monetarna politika ne bosta delovali nasprotno. Padcem delniških tečajev ob zaključku tedna so botrovali podatki, ki kažejo na odpornost ameriškega gospodarstva in nadaljnje inflacijske pritiske kljub zaostrovanju denarne politike Feda. Število tedenskih zahtevkov za nadomestilo za primer brezposelnosti je padlo na 193.000, kar je precej manj od pričakovanj in najnižja raven od konca aprila. Medtem se je temeljni indeks cen PCE (brez hrane in energije), ki je splošno priznan kot osrednja mera inflacije s strani Feda, v drugem četrtletju zvišal za 4,7 odstotka na letni ravni, kar je precej nad pričakovanji, ki so znašala 4,4 odstotka, in nad dolgoročnim ciljem 2-odstotne inflacije. Avgustovska mesečna vrednost tega kazalnika je prav tako presenetila navzgor, saj se je na medletni ravni povečala za 4,9 odstotka v primerjavi s 4,7 odstotka iz meseca julija. James Bullard, znani guverner centralne banke iz St. Louisa, je ob tem izpostavil odločenost Feda, da nadaljuje dvige obrestnih mer in restriktivno politiko za zajezitev inflacije, in stališče, da trg sedaj razume njihovo sporočilo.
Po drugi strani pa se zdi, da so se dolgoročna inflacijska pričakovanja znižala, saj potrošniki, ki jih je anketirala Univerza v Michiganu, pričakujejo padec stopnje inflacije na 2,7 odstotka v naslednjih petih letih, kar je najnižja pričakovana stopnja v več kot enem letu. Predsednica Evropske centralne banke (ECB) Christine Lagarde je na zaslišanju v evropskem parlamentu poudarila, da so gospodarski obeti šibki in da pričakuje močno upočasnitev poslovne aktivnosti v prihodnjih mesecih, saj bodo visoke cene energije in hrane zavirale kupno moč. Dejala je tudi, da bo rast BDP v četrtem četrtletju letošnjega leta in prvih treh mesecih prihodnjega najverjetneje negativna. Po njenih besedah bo ECB na naslednjih nekaj srečanjih še naprej zviševala obrestne mere s ciljem vrnitve srednjeročne inflacije na dva odstotka.