Potrditev značaja in rojevanje nove zvezde

Slovenska nogometna reprezentanca je v letošnji ligi narodov prehodila pot od tragedije do evforije. Ko je junija začela tekmovanje v ligi B s porazoma proti Švedski in Srbiji – še posebno boleče je bilo ponižanje 1:4 na kultni Marakani v Beogradu –, je bila že odpisana in pred novim izpadom v ligo C. Na selektorja Matjaža Keka in igralce se je usul plaz upravičenih kritik, po katerih so se nogometaši za eno tekmo užaljeno zavili v medijski molk, a so medtem toliko bolj govorili na igrišču. Vzpon se je še v istem junijskem terminu, torej zgolj v treh dneh, začel z remijema na Norveškem in na domači tekmi s Srbijo, ko je ekipo vodil pomočnik Boštjan Cesar, saj je bil selektor Matjaž Kek zaradi okužbe z novim koronavirusom v izolaciji in je delil nasvete le po telefonu iz Maribora. Nadaljeval se je septembra, ko je v Stožicah padla Norveška z enim najboljših napadalcev na svetu Erlingom Haalandom, ki serijsko dosega gole za veliki Manchester City, ter končal s prigaranim remijem na Švedskem. Sloveniji je končno uspelo v kontinuiteto povezati štiri lepe predstave, potem ko je v preteklosti po eni dobri tekmi na naslednji popolnoma razočarala.