Poslanec NSi Jožef Horvat, ki od vstopa Janeza Ciglerja Kralja v tekmo za predsednika republike znova opravlja funkcijo vodje poslanske skupine NSi, je predsedniku vlade zastavil poslansko vprašanje v zvezi z vzpostavitvijo vsem dostopnega javnega zdravstva. »Zdravje je naše največje bogastvo, slovenski zdravstveni sistem pa ima že preveč let hude zdravstvene težave,« je dejal Horvat.
Horvat je dejal, da gre za osrednjo temo programa NSi, pri kateri si v dobro slovenskih bolnikov želijo državotvornega sodelovanja večjega dela politike. Zanimalo ga je, na kakšen način namerava koalicija slovenskim bolnikom v čim krajšem času omogočiti pravočasno, dostopno in kakovostno zdravstveno oskrbo v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja in na ta način vzpostaviti vsem dostopno javno zdravstvo ter kateri koraki so bili narejeni v smeri merjenja kakovosti izvedenih zdravstvenih storitev.
Golob se strinja, da je zdravstveni sistem potreben temeljite prenove. Stvari, ki so jih v zvezi s tem že izpeljali, so po njegovih besedah koncentrirane v interventnem zakonu na področju zdravstva. Bistvo zakona je, da denar sledi bolniku, pri čakalnih vrstah pa želijo vedeti, kdo je tisti, ki dejansko opravlja storitve in kje jih opravlja, pravi. V ta namen so namenili dodatnih 200 milijonov evrov. Drugi enako pomemben vidik pa je zakon o nalezljivih boleznih, s katerim želijo zagotoviti, da zdravstveni sistem kljub covidu deluje enako kakovostno, pravi Golob.
Ključna ukrepa za skrajšanje čakalnih vrst sta digitalizacija in informatizacija. Golob pravi, da imamo v čakalnih vrstah cel kup ljudi in storitev, ki so že bile opravljene ali pa niso več potrebne, takšnih vnosov je bilo le v zadnjem mesecu 23.000. S tem ko bodo prečistili čakalne sezname, bodo lahko začeli naslavljati bolnike, ki res čakajo. »To je prvi korak, ne pravim, da je edini,« pravi Golob.
S plačilom za dodatne storitve pa želijo poskrbeti za to, da lahko zdravniki v javnem sektorju pod enakimi pogoji kot pri zasebnikih opravljajo dodatno delo znotraj matičnih javnih ustanov, pravi Golob. Spomnil je, da bo interventni zakon, ki je začel veljati septembra, veljal 18 mesecev, do leta 2024, ko bodo izpeljali temeljito reformo zdravstvenega sistema. Slednjega pa da bodo sproti dopolnjevali, zatrjuje Golob, pri čemer pa verjame v tvorno sodelovanje z vsemi poslanskimi skupinami.
Horvat je spomnil še na razmere na ministrstvu za zdravje, kjer »v povprečju vsak mesec odide eden od ključnih kadrov iz kabineta ministra«. Golob je zatrdil, da ima minister za zdravje Danijel Bešič Loredan njegovo stoodstotno podporo in tudi visoko javnomnenjsko podporo. »Ljudje prepoznavajo v njem tistega, ki bo po 30 letih mogoče zdravstveni sistem postavil na pravo pot,« je dejal Golob.
Horvat je podal tudi postopkovni predlog, da v DZ odprejo razpravo, ali je zdravnik, ki dela v javni instituciji, enakovreden zdravniku, ki je koncesionar in tistemu, ki je zasebnik. DZ bo o tem predlogu glasoval v sredo.
Za boj z energetsko krizo v prihajajočem letu skoraj pet milijard evrov
Vlada po letošnji pomoči gospodinjstvom in gospodarstvu za blažitev posledic energetske draginje za leto 2023 predvideva ukrepe v vrednosti skoraj pet milijard evrov, je danes v odgovoru na poslansko vprašanje v DZ dejal premier Robert Golob. Pred regulacijo cen za gospodarstvo je po njegovih besedah treba spremeniti več stvari na evropski ravni.
»Za leto 2023, ko bodo razmere najhujše, pripravljamo paket zakonov – nekateri zakoni so že sprejeti, nekateri so v pripravi – kateri skupni obseg bo znašal skoraj pet milijard evrov. Toliko denarja bomo skupaj namenili temu, da bo Slovenija šla skozi to energetsko zimo šla brez velikih prask,« je v odgovoru na vprašanje Boruta Sajovica (Svoboda) dejal Golob. Od tega bo za gospodarstvo namenjenih okoli 1,5 milijarde evrov in za gospodinjstva okoli 1,2 milijarde evrov, v pomoč bo vključeno tudi kmetijstvo, je še povedal.
Z ukrepi nameravajo zagotoviti, da bodo največji dobavitelji, med njimi državna podjetja, prevzela vse uporabnike po reguliranih cenah, tako da »nihče ne bo ostal brez dobavitelja, še manj brez oskrbe«. Cilj drugega paketa je, da bo gospodarstvo lahko delovalo po cenah, ki bodo primerljive tistim v Evropi oz. bodo nižje. S tretjim paketom pa nameravajo zagotoviti, da bodo regulirane cene, ki veljajo od 1. septembra, veljale celotno prihodnje leto »oziroma dokler bo potrebno«. Kombinacija ukrepov bo pripeljala do tega, da bo inflacija v Sloveniji nižja od evropskega povprečja in da bo njeno gospodarstvo delovalo po konkurenčnih cenah.
Poudaril je sicer, da nobena država s svojimi ukrepi ne more rešiti krize, ker je ta evropska, zato je treba istočasno spreminjati delovanje evropskega energetskega trga. Preden bi lahko prišlo do regulacije cen, je treba po njegovih besedah uvesti spremembe na več področjih. Med temi so prostovoljno zmanjšanje porabe energije ter vzpostavitev popolnoma pretočnega evropskega energetskega sistema, saj da je doslej marsikatera država zadrževala energijo zase. Poleg tega so potrebne spremembe na dnevnem trgu električne energije in zemeljskega plina, na katerem da cene niso več povezane s stroški proizvodnje, ter spremembe na terminskem trgu, na katerem se zaradi premajhne likvidnosti dogajajo »malverzacije, ki temeljijo na finančnih špekulacijah in nimajo veze z energetski trgovanjem«.
Golob brani odločitev o odpoklicu veleposlanika Kajzerja
Premier je danes v DZ v odgovoru na poslansko vprašanje Franca Breznika (SDS) branil odločitev vlade o odpoklicu veleposlanika v ZDA Toneta Kajzerja. Kot je dejal, je postopek potekal v skladu zakonom o zunanjih zadevah in da se je zunanja ministrica Tanja Fajon pred odločanjem vlade ustno posvetovala s predsednikom republike. Pojasnil je, da to dvoje izhaja iz vseh informacij ministrstva za zunanje zadeve in tudi iz informacij njegovih svetovalcev v kabinetu.
Predsednik republike Borut Pahor je sicer zatrdil, da se Fajonova o odpoklicu veleposlanika ni posvetovala z njim, kar je danes izpostavil tudi Breznik. Zunanja ministrica, proti kateri je SDS zaradi odpoklica Kajzerja vložila interpelacijo, pa po drugi strani vztraja, da sta se s Pahorjem o tem pogovarjala, in sicer tri dni pred odločitvijo vlade.
Vlada je 15. septembra sprejela odločitev za odpoklic veleposlanika v ZDA Toneta Kajzerja zaradi kršitve zakona o zunanjih zadevah, ker je nepooblaščeno poslal depešo ministrstva predsedniku SDS Janezu Janši. Odločitev mora na koncu podpisati tudi predsednik republike, ki je napovedal, da bo to storil po vrnitvi iz New Yorka, a je ob tem izrazil tudi nezadovoljstvo glede postopka, menil pa je tudi, da je bila sankcija z odpoklicem veleposlanika »nesorazmerna«.
»Veleposlanik na tako pomembni funkciji in s tako dolgim stažem bi moral vedeti, da mora na prvo mesto vedno postavljati interes države in če je v postopku zaznal karkoli spornega, bi lahko o tem obvestil svojega predstojnika,« je v DZ poudaril premier. Če veleposlanik Kajzer meni, da njegov predstojnik ni zunanje ministrstvo ampak predsednik SDS, potem po Golobovih besedah mogoče ne pozna zakona o zunanjih zadevah.
Breznik pa je dejal, da zakon o zunanjih zadevah med drugim določa, da se dokumente MZZ, o katerih govori 45. člen zakona, lahko posreduje funkcionarjem, ki sodelujejo pri izvajanju zunanje politike. Kot je poudaril, je Janez Janša poslanec DZ in član parlamentarnega odbora za zunanjo politiko.
Trditev poslanca SDS, po kateri je predstojnik veleposlanika v ZDA katerikoli poslanec in funkcionar in da lahko depešni sistem uporabimo ali zlorabimo zato, da obveščamo kogarkoli od funkcionarjev, je po besedah premierja »zelo raztegnjena interpretacija zakona in predvsem pravilnikov, ki veljajo na zunanjem ministrstvu«.
Premier je ob tem kot »politično smešne« zavrnil Breznikove očitke, da sta Gibanje svoboda in SD favorizirala predsedniško kandidatko Natašo Pirc Musar, ko je MZZ diplomatsko-konzularnim predstavništvom z depešo naložilo objavo njenega naslova, kjer zbira podpise podpore. Kot je poudaril Golob, imata Gibanje svoboda in stranka SD svojega skupnega predsedniškega kandidata, ki bo na volitvah konkurent te kandidatke.
Na Breznikovo vprašanje, ali je bil Kajzer žrtev politične trgovine, da bi njegovo mesto prevzela nekdanja podpredsednica Svobode Marta Kos, pa je premier Golob odgovoril, da gre za popolno laž in insinuacijo, ki nima nobene osnove.
