Kot je pojasnil Mesec, sprememba zakona uveljavitev zakonske ureditve prejšnje vlade premika s 1. januarja 2023 za leto dni. Če bo ta padla na referendumu, ga leto dni ne bodo smeli spreminjati, to pa bi imelo po njegovem hude posledice.
Upravičenci bodo v tem primeru dobili pravice, ki jih ne bo mogoče izvajati, saj zavod za zdravstveno zavarovanje pravi, da sistema ne bo mogoče financirati, izvajalci domov za starejše pa ob pomanjkanju denarja ne bodo mogli vzpostaviti sistema.
Ker do tega po njegovem nikakor ne sme priti, je zaposlene v socialnem varstvu, pa tudi splošno javnost, pozval, da referenduma ne podprejo in zanj niti ne dajo podpisov, pač pa je treba oblikovati takšno ureditev, ki bo delovala.
Sam bo naredil vse, je dejal, da bo dolgotrajna oskrba postala sistem, ki bo zagotavljal socialno varnost na stara leta, podobno kot to počneta pokojninski in zdravstveni sistem. Za kaj takega morajo zakon spisati na novo, kar bodo poskušali vsaj v grobem storiti do začetka naslednjega leta.
Mesca je podprla tudi predsednica zbornice Breda Božnik, ki jo trenutne razmere skrbijo. Ob koncu leta se jim namreč obetajo negativne odločbe za tiste uporabnike, ki ne bodo izpolnili pogoja po trenutno veljavnem zakonu.
Socialna zbornica bo zato po njenih besedah k temu vprašanju pristopila aktivno, ne le s svojim stališčem, pač pa tudi s spodbujanjem ljudi, da se vendarle poglobijo v razmislek in razumevanje referendumskega vprašanja in se nanj odzovejo na pravi način.
»Vsi se moramo zavedati, da dolgotrajno oskrbo postavljamo za svoje starše in nenazadnje tudi zase. Ali bomo zase naredili slab zakon? Upam, da nismo tako neumni,« je dejala Božnikova.
Mesec je sicer na srečanju poudaril, da zaposleni v socialnem varstvu opravljajo zelo pomembno družbeno nalogo, hkrati pa spregovoril o času draginje, pandemije, vojne v Ukrajini in, kot kaže, kmalu tudi ekonomske recesije. »Gre za zelo zahtevno obdobje, zato bosta solidarnost in družbena kohezivnost na preizkušnji,« je dejal.
Njegovo ministrstvo za soočenje s temi izzivi uvaja nekaj ukrepov. Med drugim je omenil že sprejeti draginjski dodatek za najrevnejše, delovno aktivno populacijo skušajo zajeti s podvojenim otroškim dodatkom v novembru, decembru in januarju, trenutno pa iščejo rešitve za upokojence. Napovedal je, da bodo v tednu ali dveh predstavili prve načrte.
Energetska kriza je po njegovem nevarna tudi za socialne zavode, še posebej tiste, ki so uporabniki plina, zaradi česar se jim nenormalno povečujejo stroški. Vlada se zato trudi, da zaradi povečanih cen energentov socialni zavodi ne bi utrpeli poslovne škode, je dodal.
Uvodnega dela srečanja se je udeležila tudi predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič, ki je poudarila, da je temeljno izhodišče ukrepov na področju socialnega varstva zagotavljanje dostojanstva in enakih možnosti za vse ljudi ter preprečevanje socialne izključenosti.
»Vsi si moramo prizadevati za spremembe, za popravo pomanjkljivih in neživljenjskih predpisov in pripravo novih, boljših,« je poudarila in dodala, da bomo na ta način vzpostavili boljše pogoje za delovanje in krepitev kakovosti ter razvoja na področju socialnega varstva v Sloveniji.
