Ameriški centralni bankirji si s povečevanjem ključne obrestne mere, po kateri si banke med seboj čez noč posojajo denar, prizadevajo zajeziti naraščajočo inflacijo, ki se je povzpela na najvišje ravni v zadnjih več kot štirih desetletjih, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Po podatkih ameriškega ministrstva za delo je bila letna inflacija julija 8,5-odstotna, avgusta pa se je zaradi upadanja cen bencina unesla, a le za malenkost, na 8,3 odstotka. Vendar pa se je osnovna inflacija brez cen energije in hrane, ki jo Fed najbolj upošteva pri svoji denarni politiki, okrepila s 5,9 na 6,3 odstotka. Fed medtem meri na 2,0 odstotka.
Fed je ključno obrestno mero marca zvišal za 0,25 odstotne točke, maja za 0,50 odstotne točke ter po 0,75 odstotne točke junija in julija.
Ključna obrestna mera je zdaj na ravni od 3,00 do 3,25 odstotka, ob čemer je odbor za odprti trg ameriške centralne banke Federal Reserve izrazil tudi pričakovanje, da bodo nadaljnja zvišanja "primerna".
Omenjeni odbor je danes zaključil dvodnevno zasedanje, odločitve z zasedanja pa bo na novinarski konferenci podrobneje pojasnil Fedov predsednik Jerome Powell.
