Izkazalo se je, da je bilo na letošnjem odlično organiziranem tednu v Portorožu, ki je gostil enega najmočnejših turnirjev WTA 250 v sezoni ter dvoboj Davisovega pokala II. skupine med Slovenijo in Estonijo, največ zanimanja za dvoboj včerajšnjih moških dvojic. Blaž Kavčič in Aljaž Bedene sta pred nabito polnima tribunama z enodnevno zamudo, saj je v Portorožu v petek ponoči in soboto dopoldan padlo ogromno dežja, zato je bil tekmovalni spored za en dan zamaknjen, skupaj odigrala zadnji dvoboj za slovensko reprezentanco Davisovega pokala. Za zmago proti estonski dvojici Raisma-Simar sta se morala močno potruditi, zaključila pa sta jo na nepozabni način. Z asom Blaža Kavčiča, ki je zaradi enodnevne prestavitve dvoboja v soboto zvečer odpovedal zabavo, v katero je sicer vložil veliko energije.

Po tretji točki Slovenije in zmagi s 3:0 (v petek sta v posamični konkurenci točki med posamezniki prispevala Bor Artnak in Aljaž Bedene) je bil dvoboj za nekaj časa prekinjen. Slovenska reprezentanca se je skupaj s poškodovanim Blažem Rolo poklonila izjemnima karierama slovenskih igralcev, ki sta zaznamovala skoraj dve desetletji. Govora Blaža Kavčiča in Aljaža Bedeneta sta bila čustvena, predvsem s strani Kavčiča polna solz. S strani Tenisa Slovenija se jima je priklonil častni predsednik Marko Umberger, ki je v dvanajstih letih vodenja slovenskega tenisa ob njima doživel nepozabne trenutke. Za obujanje sporov preteklosti včeraj ni bilo časa. Oba igralca sta poudarila, da bosta skušala z vsem svojim znanjem v prihodnosti pomagati slovenskemu tenisu.

Bedene ne mara pompoznosti

»Eden mojih najboljših prijateljev je bil pred zadnjim servisom od mene oddaljen dva metra in mi rekel, naj zabijem as. Ko sem tapkal žogico, sem se zavedal, da bom bržčas serviral zadnji servis v karieri, z asom pa je postal nepozaben. Lepšega zaključka kariere si ne bi mogel želeti, saj se je odvil v Portorožu v krasnem vremenu, pred polnimi tribunami, starši, družino in prijatelji. Poleg tega je bil as odločilna točka za zmago v Davisovem pokalu. Nedvomno bo ta as ostal v mojem spominu kot ena najlepših točk. Zamenjal bi jo le, če bi dosegel več asov v aktivni karieri,« nam je nekaj ur po zadnjem dvoboju dobre volje pripovedoval Blaž Kavčič. Ponosen je bil, da je kariero zaključil na aktiven način. »Po petnajstih ali dvajsetih letih, ko sem ves čas pazil na prehrano, delal kondicijo in treniral, sem si dal v zadnjem času malce več duška, kar mi je navsezadnje odgovarjalo. Dobil sem kakšno kilo, zato me je klic kapetana Grege Žemlje malce presenetil, na dvoboj pa sem se pripravil tako, da sem v tem trenutku ponosen,« je pojasnil 35-letni Ljubljančan.

Aljaž Bedene je šel v teniški pokoj precej bolj tiho, saj ga ni oznanjal na glas, tudi ni organiziral nobene zabave ob koncu kariere. Pravi, da ne mara pompoznih žurov ter da je njegovo slovo dokončno. »Lepo je bilo, da sva z Blažem odigrala zadnjo tekmo. Želel sem si zmage, saj nisem bil dovolj dobro fizično pripravljen za še en dvoboj posameznikov. Tenis je bil moje življenje in sem vesel, da sem ga končal na takšen način. Zaupal sem v Blaža, oba pa sva napravila tisto, kar sva morala. Želel sem si zaključiti športno pot z uradno tekmo v dresu reprezentance, zato sem se tudi odločil, da bo to na dvoboju Davisovega pokala ter na na OP ZDA v New Yorku, kjer bi sicer lahko obesil lopar na steno,« je pojasnil 33-letni Aljaž Bedene.

Potrebna bo potrpežljivost

Selektor Grega Žemlja se je držal svojih načel in ko je bil dvoboj odločen, je dal priložnost debitantu Maticu Križniku, čigar reprezentančni debi je bil krajši, saj mu je Marc Lajal zaradi poškodbe zapestja v prvem nizu dvoboj predal. »Tri zmage smo dosegli v treh nizih, kar kaže na to, da je bila vsaka točka težka. V Davisovem pokalu so dvoboji tradicionalno napeti. Blaž in Aljaž sta izbrala super način za reprezentančno slovo in se jima zahvaljujem, da sta se odzvala vabilu ter pripomogla k zmagi na pomembni tekmi. Želim jima uspehe na vseh področjih,« je povedal Grega Žemlja.

Slovenija si je z zmago drugo leto zapored v februarskem terminu priborila tekmo kvalifikacij za vstop v I. kakovostni razred. Glede na to, da bo reprezentanca nastopila pomlajena, ne gre pričakovati, da bo izkoristila priložnost. Z moštvom bo treba delati potrpežljivo, česar se Žemlja dobro zaveda in je na vse skupaj pripravljen: »Prišlo je do menjave generacij. V vseh treh dvobojih Davisovega pokala, ki sem jih vodil, sem dal priložnost mlajšim igralcem, da bodo imeli izkušnje, ko bodo nekoč nosili glavno breme. Sem optimist, saj imamo mlado ekipo, ki ima prihodnost. Prve tekme bodo težke, a v nekaj letih pričakujem, da bomo imeli dobro reprezentanco. Moramo delati načrtno, da bodo igralci lahko sledili lestvici mladinskih rezultatov. Imamo Bora Artnaka, ki je med desetimi najboljšimi mladinci na svetu. Sebastijan Dominko je bil med najboljšimi petdesetimi mladinci, kamor se bo po mojem mnenju prihodnje leto prebil tudi Matic Križnik. Imamo potencial, ki bi lahko presegel zdajšnjo generacijo, a bo pot dolga, saj igralce čakajo številne prepreke. Bolj ko jih bodo premagovali, boljša bo reprezentanca.«