Bambu se je skotil junija in tako prijetno presenetil zaposlene. Te so mu nadeli univerzalno ime, saj mu še niso določili spola. »Počakati želimo na varno starost – 4 mesece – potem pa ga bom lahko prijel v roke in pogledal spol ter njegovo zdravstveno stanje,« je dejal vodja veterinarske službe Pavel Kvapil. Samega parjenja sicer niso opazili, zato tudi niso mogli predvideti datuma skotitve. Namesto tega pa so začeli opažati drugačno obnašanje samičke: »Najprej smo opazili, da se je samica zredila, se gibala počasneje, nato pa je ni bilo iz votline,« je dejal oskrbnik Robert Flere.
Mačje pande so plašne živali
Mladiček je zdaj star dobre tri mesece, mama pa se – kot je v njihovi naravi – že počasi oddaljuje od njega. Na to vpliva tudi njihova samotarska narava, saj gre za precej plašne živali. To dokazuje tudi dejstvo, da starša skrivata svoje iztrebke na eni izmed hišič, s tem pa praktično skrivata tudi sebe. Večino časa sicer prespita na deblih, v primeru slabega vremena pa se skrijeta v eno izmed hišk. Za razliko od njiju Bambu zaenkrat večino časa prespi v svoji hišici in le redko pokuka ven. Oskrbniki se mu približajo le redko oziroma to storijo le v primeru, če je mama Mauka zelo sproščena ali pa na drugem koncu je priboljške. »Ta čas izkoristimo tako, da preverimo, če je z mladičkom vse v redu,« je dejal oskrbnik. Po štirih mesecih naj bi počasi začel zapuščati svoje gnezdo oziroma skrivališče, v osmih mesecih pa naj bi odrasel in se suvereno začel gibati po celem prostoru.
So ogrožena živalska vrsta
Mačje pande so sicer ogrožena živalska vrsta, za kar je kriv predvsem človek s svojimi destruktivnimi dejanji. Na to vpliva tudi dejstvo, da v naravi v prvem letu preživi le ena tretjina mladičev. »Zato nas je novica o mladičku tudi tako razveselila. Na podlagi tega, kako izgleda in kako se premika njegova mama, deluje vse v redu,« nam je zaupal Kvapil. Pri tem poudarja tudi dejstvo, da živalski vrtovi pomagajo ohranjati ogrožene živalske vrste in so tako imenovana »zakladnica genske populacije«. V primeru mačjih pand je celo organiziran poseben program, kjer so pozorni predvsem na to, da so gensko čim bolj raznolike, da jih nato lahko vrnejo v naravo.
So izredno občutljive
Mačje pande so samotarke in posledično včasih težko pokažejo, da so pod stresom. Izredno občutljive so na celo vrsto dejavnikov, zato v živalskem vrtu poudarjajo, da morajo že vnaprej preprečiti, da bi prišlo do stresnih situacij, med drugim tudi zato, da se bosta mladiček in mama lažje povezala. To je tudi razlog, da so jim v vročih mesecih uredili dodatno hlajenje z meglenjem ter pred njihovo ogrado postavili še dodatno ograjo, s katero so povečali njihovo »varnostno cono«. Slednjo bodo postopoma umikali in opazovali kako se bodo pande odzivale. Izpostavili so tudi strah pred neprimernim obnašanjem obiskovalcev, ki bi lahko pande prestrašilo. To je na primer trkanje po steklu in glasno govorjenje ali vreščanje. »To ni žival, ki bi jo lahko kar prijeli in pobožali, tudi če tako izgleda,« opozarja vodja veterinarske službe. Mačje pande sicer niso nevarne in napadalne, vendar imajo vseeno »mačji značaj«. Kljub temu, da se večinoma prehranjujejo z rastlinami, so v osnovi še vedno mesojede živali, kar pomeni, da se znajo dobro braniti in pri tem uporabljati tudi kremplje in zobe. »Komunikacija med njimi in oskrbnikom mora zato temeljiti na dobrem medsebojnem zaupanju,« še dodaja Pavel Kvapil.