Od šestih družb za ravnanje z odpadno embalažo sta v prvem letošnjem polletju samo dve družbi - Dinos in Slopak - izpolnjevali svoje obveznosti prevzemanja komunalne odpadne embalaže skladno s sklepom o deležih, ki ga je sprejela vlada. »Vse ostale družbe svojih obveznosti ne izpolnjujejo,« je stanje za STA predstavil Zupanc. V pol leta je tako pri komunalnih podjetjih obležalo več kot 7000 ton neprevzete odpadne komunalne embalaže, kažejo podatki zbornice.
Po informacijah komunalnih podjetij se ta soočajo z neprevzemi mešane odpadne embalaže celotno letošnje leto. »Pri tem se sprašujejo, zakaj inšpekcijske službe vodijo postopke zoper komunalna podjetja zaradi neustrezno skladiščenih odpadkov, ki so posledica neprevzema embalaže s strani družb za ravnanje z odpadno embalažo, medtem ko zoper te družbe inšpekcijske službe očitno ne ukrepajo, saj bi zaradi ponavljajočih se kršitev morale izrekati najstrožje možne ukrepe,« je dodal Zupanc.
Težave z neprevzemi se pojavljajo po celotni državi. »V primerjavi s preteklimi leti so sicer manjše, pa vendar so. Zato je kakršnakoli primerjava velike kršitve z malo manjšo kršitvijo neprimerna,«je menil sogovornik.
Vsekakor pa gre iskati razloge za manjše težave tudi v tem, da so reciklati, ki se jih izloči iz ločeno zbrane komunalne embalaže, na mednarodnih trgih trenutno višje vrednoteni kot pred leti, je dodal.
Za neprevzem komunalne embalaže od komunalnih podjetij družbe za ravnanje z odpadno embalažo skozi leta izpostavljajo različne razloge.
V zbornici komunalnega gospodarstva se sicer strinjajo, da je lahko izračun deležev potrebnih prevzemov krivičen za posamezne družbe za ravnanje z odpadno embalažo.
Zato so komunalna podjetja v izrazito slabem položaju, ko morajo embalažo prevzeti od gospodinjstev, nato pa so prepuščena odločitvi prevzemnikov embalaže. Pri tem so podvržena inšpekcijskim postopkom, saj v skladu z zakonodajo skladiščijo prevelike količine odpadkov.
»Država je za rešitev tega problema v preteklosti namenila skoraj 15 milijonov evrov davkoplačevalskega denarja. Verjamem, da je preprostemu državljanu težko razumljivo, kako je to mogoče, da kljub enormni porabi državnega denarja situacija še vedno ni urejena,« je še sklenil Zupanc.
Na ministrstvu za okolje in prostor in okoljskem inšpektoratu so medtem za STA pojasnili, da so letos izdali 34 odločb družbam za ravnanje z odpadno komunalno embalažo zaradi neprevzemanja. Potrdili so, da nobene odločbe nista prejela le Dinos in Slopak. Največ, 17, so jih izdali Surovini, sledili so Recikel z 11, Interseroh s petimi ter Embakom z eno.
Lani je sicer inšpektorat izdal skupno 89 tovrstnih odločb, od tega 25 Surovini, 24 Reciklu ter 19 Dinosu. Inšpektorat v akcijo stopi, ko ga izvajalec javne službe ravnanja z odpadki obvesti o 80-odstotni preseženosti količin skladiščene komunalne odpadne embalaže.
Na ministrstvu za okolje medtem zatrjujejo, da tokrat novega interventnega odvoza odpadkov na račun države ne bo.
Z letom 2023 bi sicer moral zaživeti nov sistem proizvajalčeve razširjene odgovornosti, a je ustavno sodišče izvajanje zakona o varstvu okolja v delu, ki določa več pomembnih delov tega sistema, zadržalo do končne presoje ustavnosti. Do odločitve sodišča bo veljal stari, torej trenutno veljavni sistem. Prehod v novi sistem je tako za nekaj časa odložen.
V zbornici komunalnega gospodarstva nov sistem podpirajo. Kdaj bo sistem zaživel, je odvisno od tega, kako hitro bo o zadevi odločilo ustavno sodišče. Ko bo odločitev znana, bo ministrstvo za okolje šele lahko začelo pripravljati podzakonske akte, za kar pa je znova potreben čas, sledi še obdobje implementacije.