Nekateri Lebnovi ljudje so še danes v Golobovi stranki, kamor sta se po volitvah pripojili SAB in LMŠ. Logično je, da je tudi Golob v stranko pripeljal svoj krog ljudi. Za resno oceno, kako bo ta konglomerat deloval predvsem v luči kriznih razmer, bo treba počakati. V preteklosti je počilo v vseh novih strankah, ki so bile zložene na hitro z zelo jasnim ciljem, da je treba na volitvah premagati Janšo. Naloga teh strank je bila, da zapolnijo prostor, ki je nekoč obvladoval LDS, nekateri njihovi člani pa se vse od takrat gibljejo od stranke do stranke. Golob zelo propulzivno napoveduje dvomandatno obdobje, a po tako odmevni volilni zmagi je mnogo ljudi opitih od slave in uspeha. Svoboda se je medtem razširila z močnimi lokalnimi odbori in prekaljenimi politiki, kar je lahko potencialno seme razdora. Tako velike stranke zagotovo ni enostavno obvladovati.
Golob zagotovo ni politični novinec, da bi ga žejnega peljali čez vodo. Večji problem je v spopadu različnih interesov, ki začnejo prevladovati znotraj posameznih skupin v stranki. Marsikateri ljudje iz Svobode so v preteklosti že dokazali, da zelo hitro zamenjajo cesarja, zato ne bodite presenečeni, če se bodo v naslednjih letih pojavljali odcepi odcepov. To je tipična zgodba slovenske liberalne politike zadnjih dvanajstih let. Po drugi strani ima Svoboda zaradi volilnega izida tako široko legitimacijo kot še nobena stranka doslej. x Večer