Znašli smo se pred skoraj nerešljivo uganko. Katero pot naj uberemo? Dobro vemo, da moramo prestopiti v vzporedni svet. V svet, v katerem ne bomo več potrebovali varuha človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Upravičeno nas skrbi, ker uporabnega odgovora ne najdemo. Ne najdemo ga niti v množici mednarodnih organizacij ne v Evropski uniji in tudi ne v OZN, čeprav se te institucije profesionalno ukvarjajo z problemi človeške vrste v sodobnem svetu
Ne razumem ravnanja političnih in gospodarskih elit, ker se ne odločajo za uporabo preizkušenih in učinkovitih modelov organizacije človekovega dela in ustvarjanja. Gre za sisteme, ki se opirajo na poliarhičnost, ki je popolno nasprotje avtokratskega upravljanja. Poliarhičnost prinaša neposrednost, ki vključuje popolno zaupanje in podporo udeležencem, vsestransko komuniciranje, odločanje in kontrolo na vseh ravneh, prijateljsko sodelovanje in usmerjenost k visokim ciljem.
Iskanje verodostojnih odgovorov mora temeljiti na ključnih podatkih o razmerah v svetu. Verjamem, da je odločilen podatek o porazdelitvi premoženja in bogastva sveta. Od začetka sedemdesetih let po preobratu v svetovni finančni in davčni politiki se bogastvo legalno že desetletja neustavljivo kopiči v rokah manjšine. Tudi usoda sveta in njegovih prebivalcev je tako prešla v roke enega odstotka ljudi, ki šteje kakih 70 milijonov prebivalstva, ki je lastnik večinskega deleža svetovnega premoženja. Sliko takšnega sveta ponazarjamo z razmerjem 1: 99.
Ko na razmere v svetu gledamo s takšnega zornega kota, pridemo do uporabnih odgovorov. Kdo so gospodarji vojn (tudi ukrajinske) in meceni avtokratskega upravljanja sveta, ni več uganka. Zakaj se na noben način ne moremo izviti iz primeža pogubne predstavniške demokracije, vemo. Tudi svetovna peticija proti avtokraciji in vojni, četudi jo podpira večina od 7,6 milijarde prebivalcev sveta, ne more prinesti sprememb. Organizacija in scenarij vojne v Ukrajini je gotovo namenjen temu, da se pozornost javnosti odvrne od pravih problemov. Prvi med njimi je gotovo nelegitimna porazdelitev premoženja in bogastva sveta, saj ne temelji na nobenih splošno veljavnih načelih in merilih.
Filozof Slavoj Žižek je na blejskem svetovnem forumu razmere v svetu opisal kot apokaliptične. Ko se v poznem večernem mraku ozremo proti severovzhodu, se nam res zazdi, da v poltemi ugledamo obrise apokaliptičnih jezdecev, bolezni, vojne, lakote in smrti. Vojna je priljubljeno orodje avtokratov, tudi evropskih. Ne spomnim se nobenega evropskega politika, ki vztrajno agitira za mir v Evropi. Dogaja se prav nasprotno, evropska politična elita navija za vojno. V resnici je vsaj zmerna avtokracija ne moti, čeprav tudi ta krni materialno, družbeno in okoljsko blaginjo državljanov Unije.
Janez Krnc, Litija
