Dvanajst minut, preden je prenehala opravljati funkcijo visoke komisarke za človekove pravice pri Združenih narodih, je 70-letna Michelle Bachelet, nekdanja čilska predsednica, objavila poročilo o kršenjih človekovih pravic v pokrajini Xinjiang na severozahodu Kitajske, zlasti nad islamskimi Ujguri. »Obseg samovoljnega in diskriminirajočega zapiranja Ujgurov (…) v taborišča bi lahko predstavljal zločin proti človeštvu,« piše v poročilu.
Večina obtožb proti Kitajski, o katerih se na Zahodu že dolgo govori, je na 48 straneh ocenjenih kot resničnih ali vsaj verodostojnih. To velja tudi glede mučenja, spolnega nasilja, prisilne sterilizacije in prisilnega jemanja zdravil in injekcij v taboriščih »za prevzgojo«, kjer je po ocenah nevladnih organizacij zaprtih več kot milijon od 12 milijonov Ujgurov. Poročilo Bacheletove, ki se opira tudi na pričevanja 23 internirancev in na razkrite arhive kitajske policije, teh številk ne navaja, trdi le, da je »velik del Ujgurov in drugih etničnih skupin islamske vere zaprt v taborišča«.
Peking trdi, da za poročilom stoji Zahod
V Pekingu poročilo označujejo za »farso zahodnih sil«, navedbe pa naj bi temeljile »na dezinformacijah, ki služijo političnim ciljem«. Govornik kitajskega zunanjega ministrstva je na novinarski konferenci dejal: »Gre za resno kršitev odgovornosti visoke komisarke za človekove pravice (…). Postala je sodelavka ZDA in Zahoda, da bi kaznovala države v razvoju.« V Pekingu tudi poudarjajo, da so njihovi ukrepi proti »skrajnežem« in »teroristom« v skladu z zakoni.
Po navedbah Bacheletove je bilo zlasti v letih 2017–2019 veliko samovoljnega zapiranja Ujgurov in pripadnikov drugih turških etničnih skupin islamske vere iz Xinjianga. Ni pa mogla preveriti, ali ta taborišča še obstajajo. Pač pa poročilo trdi, da se je na sodiščih v Xinjiangu močno povečalo število obsodb na dolgoletne zaporne kazni. Pri tem sodniki pogosto vsako kršenje zakona s strani muslimanov precej samovoljno razumejo kot ekstremizem in islamistični terorizem. Včasih je kot dokaz dovolj zavračanje alkohola.
Poskus preprečiti objavo
Do zadnjega dne, ko je bila Čilenka na položaju komisarke ZN, se je zdelo, da se je uklonila pritisku Kitajske in da poročila ne bo objavila. Med drugim je prejšnji teden 40 držav podpisalo pismo proti objavi poročila, najbrž po diplomatskem posredovanju Pekinga. Bacheletova je poročilo napisala že lani. Kitajska je poskušala objavo preprečiti tudi tako, da je maja letos komisarko ZN povabila v Xinjiang. Bacheletova se je vabilu odzvala in zato so jo nevladne organizacije ostro napadle.
Menda pa ta obisk ni vplival na vsebino poročila, ki so ga zdaj pozdravile nevladne organizacije za človekove pravice. Human Right Watch zahteva razpravo držav članic ZN o poročilu in nadaljnjih korakih. Vendar bi Kitajska s svojim vplivom na velik del držav tretjega sveta to lahko preprečila.
Sicer v poročilu – drugače kot v resolucijah zahodnih parlamentov – ni govora o genocidu, je pa podatek, da se je nataliteta v Xinjiangu v enem letu znatno zmanjšala, tudi zaradi vse večjega števila sterilizacij.
Bacheletova je v poročilu zahtevala takojšnjo izpustitev vseh oseb, ki so samovoljno zaprte in internirane. Od kitajske vlade pa tudi, da takoj preišče utemeljenost obtožb o mučenju, spolnem nasilju in smrtnih primerih v zaporih in taboriščih. Zahteva tudi odškodnine za žrtve. Druge države pa je pozvala, naj bodo pozorne na dogajanje v Xinjiangu in naj Kitajski ne izročajo Ujgurov.