Zgodovina EP
v košarki
Z izjemo obdobja med drugo svetovno vojno, ko je med dvema košarkarskima evropskima prvenstvoma minilo sedem let, je petletni premor med letoma 2017 in letošnjim daleč najdaljši v zgodovini tega tekmovanja, kar je posledica sprememb v Fibinih koledarjih, še eno leto pa je dodala epidemija koronavirusa. Začetki evropskih prvenstev sicer segajo v leto 1935, ko je prvo gostila Švica. Ta je bila gostiteljica tudi prvega povojnega tekmovanja (1946), že naslednje leto je bilo na Češkem, odtlej pa so si prvenstva do omenjenega 2017 vseskozi sledila na dve leti.
Matjaž Terzič
1. september 2022 04:42
1. september 2022 4:42
Predviden čas branja: 4 min
Matjaž Terzič
1. september 2022 04:42
1. september 2022 4:42
Predviden čas branja: 4 min
Paul Gasol (Foto: REUTERS)
Pripravil Matjaž Terzič
41.
po vrsti
bo letošnje evropsko prvenstvo in tretje zaporedno, ki ga bodo gostile štiri države. Skupno je doslej na prvenstvih nastopilo 47 držav, sprva tudi take kot Sirija, Iran, Libanon in Egipt, ki je EP leta 1949 tudi gostil in ima dve kolajni, zlato in bronasto.
14
naslovov evropskega prvaka ima Sovjetska zveza, daleč najuspešnejša v zgodovini, pa čeprav je igrala le na 21 od 40 prvenstev. Do zadnjega nastopa pred razpadom leta 1989 je na vseh 21 prvenstvih osvojila kolajno (še 3 srebrne in 4 bronaste). Osem zlatih (skupno 17 kolajn) ima na drugem mestu Jugoslavija, pri čemer Fiba upošteva njene rezultate do leta 2001, torej tudi 4 kolajne (3 zlate) ZR Jugoslavije.
6
zlatih kolajn ima z evropskih prvenstev s Sovjetsko zvezo ruski košarkar Genadij Volnov, kar je največ med posamezniki. Kar se skupnega števila kolajn tiče, ima še eno več (4 zlate, 2 srebrni, 1 bronasto) njegov rojak Sergej Belov.
24:18
je bil najnižji izid finala, v njem so dosegli tudi najmanj skupnih točk (42), na prvem prvenstvu leta 1935 je Latvija s tem izidom premagala Španijo. Največ točk je bilo v finalu leta 1985 (SZ – Češkoslovaška 120:89), obe moštvi sta stotico presegli le enkrat, pa še to po podaljšku (Grčija – SZ 103:101, leta 1987). Sedemkrat finala zaradi drugačnega sistema tekmovanja sploh niso igrali.
1183
točk
je na evropskih prvenstvih dosegel najboljši strelec vseh časov, Španec Pau Gasol (na fotografiji), ki je nastopil na sedmih EP in na njih skupno odigral 58 tekem (povprečje 20,4 točke na tekmo). Več kot 1000 točk so na EP skupno dosegli Francoz Tony Parker (1104), Nemec Dirk Nowitzki (1052) in Grk Nikos Galis (1030).