Posameznikom, ki se odločajo za nakup, je v veliki večini skupno vprašanje, koliko prevoženih kilometrov ima avto. Vprašanje je več kot smiselno, tudi po številu prevoženih kilometrov je namreč mogoče ugotoviti, v kakšnem stanju je vozilo in kako dolgo bo še operativno. Da bi se izognili morebitnim nevšečnostim, imajo kupci rabljenega avtomobila tudi v Sloveniji več možnosti, da preverijo, v kakšnem stanju je dejansko. Najlažja opcija so orodja za enostavno preverjanje, kot so različne spletne platforme, na primer autoDNA.si, kjer z vnosom serijske številke dobimo vpogled v zgodovino zapisa določenega avtomobila. Če ste pred nakupom še vedno skeptični, pa se je smiselno obrniti tudi na kakšno specializirano podjetje, ki avto dobro preveri in o njem dobi celovito sliko glede njegove zgodovine. Pomembno pa je tudi, da so avto v Slovenijo pripeljali iz države, ki velja za preverjeno.
Največ poneverb se namreč dogaja pri avtomobilih iz uvoza, ki so karoserijsko in v notranjosti relativno lepo ohranjeni. Tako k nam zapeljejo štirikolesniki, ki so mlajši od treh let, a so dejansko že amortizirani, saj imajo prevoženih več kot 250.000 kilometrov, imeli pa naj bi jih zgolj 50.000. Pogosto so del kakšne flote, zato tudi ni računov o servisih, ki so jih opravljali interno. Ta vozila povzročajo ekonomsko škodo, zneski pa so dejansko v velikostnem razredu sive ekonomije, se pravi utaje davkov, kar je strašljivo. Prikrite napake so ljudem ob nakupu neznane, ker so v povprečju merilniki prevrteni za 60.000 kilometrov, je kupec oškodovan za 2000 do 5000 evrov, pri prikritih poškodbah pa so lahko zneski še občutno višji.
Zato ne čudi, da ima vse več držav tovrstne goljufije zakonsko urejene. Posebno kritično je bilo stanje v Nemčiji, kjer so policisti pred leti aretirali 26 posameznikov, med katerimi je nekdo števec s 700.000 zavrtel na 150.000 kilometrov in kupca oškodoval za 10 tisočakov. V Nemčiji je takšno goljufanje prizadelo kar 1,8 milijona rabljenih vozil na leto, skupna škoda pa je bila več kot pet milijard evrov. Zaradi ogromnih razsežnosti so zadevo zakonsko regulirali, goljufu pa ob plačilu denarne grozi tudi zaporna kazen. Za nameček so prepovedali izdelavo programske opreme, ki omogoča ponastavitev števca, v časopisih in internetnih straneh pa so sprožili veliko oglaševalsko akcijo. Žal se odgovorni v Sloveniji resnosti problema (še) ne zavedajo dovolj, tako kazni za manipulacijo števca skorajda ne poznamo. Načeloma je sicer zagrožena kazen 400 evrov, vendar je prevrtavanje težko dokazljivo. In tudi, če bi prodajalec to kazen vsakič plačal, bi bil na boljšem, saj je zaslužek od prodaje praviloma višji od kazni.