Ruski predsednik Vladimir Putin je podpisal odlok o povečanju števila pripadnikov oboroženih sil z 1,9 milijona na 2,04 milijona, skoraj v celoti na račun bojnih enot, ki jih bo po novem 1,15 milijona ali dobrih trinajst odstotkov več. Odlok začne veljati 1. januarja in so ga objavili na vladnem portalu. Ni znano, od kod bodo novi kadri prišli. V ruskih regijah že nekaj časa vzpostavljajo enote prostovoljcev, ideja o mobilizaciji pa Kremlju očitno ni všeč.
Rusija je število vojakov nazadnje povečala leta 2017, takrat za približno 19.000, od tega 13.500 vojaškega osebja. Razlogov za tokratno, precej večje povečanje niso navedli. O številu ruskih žrtev v vojni v Ukrajini, s čimer bi ga morda lahko povezali, obstajajo le neuradne ocene, saj je Moskva podatke prenehala objavljati nekaj tednov po začetku vojne. Ocene, ki jih navajajo zahodni analitiki, se povečini gibljejo med 5700 in 15.000 ubitimi ruskimi vojaki.
Nuklearka dvakrat iz omrežja
Število ubitih v raketnem napadu na železniško postajo na vzhodu Ukrajine je medtem zraslo na 25. Rusija je potrdila, da je izvedla napad, ki se je zgodil v sredo na ukrajinski dan neodvisnosti. V Moskvi pravijo, da je raketa iskander zadela vlak na postaji Čapline, ki se je odpravljal na prevoz orožja ukrajinskim vojakom na fronti v Donbasu, in da je bilo ubitih dvesto vojakov. Ukrajinska stran trdi, da je bilo v napadu na postajo ubitih 21 civilistov, še štirje pa v porušeni stavbi v bližini. Včeraj je bilo spet burno tudi okoli jedrske elektrarne v Zaporožju, ki jo nadzirajo Rusi, za obstreljevanje njene okolice pa Moskva in Kijev obtožujeta drug drugega. Zaradi izstrelka se je vnel požar, ki je poškodoval edini še delujoči daljnovod in za nekaj časa dvakrat prekinil povezavo elektrarne z ukrajinskim električnim omrežjem, kar se je, kot je poudaril ukrajinski Energoatom, zgodilo sploh prvič v zgodovini. Trije drugi daljnovodi so bili uničeni že prej. Prekinitev povezave je tvegana zato, ker se s tem zmanjša število opcij dobave energije za hlajenje nuklearke. Ta ima na voljo posebno povezavo z bližnjo elektrarno, ki še deluje, in pa generatorje kot izhod v sili.
Vodja Mednarodne agencije za jedrsko energijo Rafael Grossi je dejal, da so zelo zelo blizu temu, da jim dovolijo obisk največje jedrske elektrarne v Evropi, ki so jo Rusi zavzeli marca, še vedno pa deluje pod nadzorom ukrajinskega osebja. Vprašanje pa je, ali takšen obisk lahko prinese kaj oprijemljivega, saj bi bil potreben politični dogovor.
