Terminske pogodbe na indeksa S&P 500 in Nasdaq 100 so padle za več kot odstotek. Donos 10-letne državne obveznice se praktično ni spremenil, donos 2-letne obveznice pa se je povečal, kar je še povečalo inverzijo krivulje donosnosti, ki sicer velja za znanilca recesije. Svetovna rast delnic, po junijskih padcih, se počasi umirja, kar je posledica opozoril Feda, da se bodo obrestne mere še zviševale. Investitorji se počasi prebujajo v pričakovanju zmanjševanja bilance stanja Feda. Kvantitativno zaostrovanje bo naslednji mesec namreč vse močnejše, kar bo povečalo pritisk na bolj tvegane oblike naložb, ki so imele pred tem koristi od visoke likvidnosti. Znotraj indeksa Stoxx Europe 600, ki je padel na najnižjo raven v več kot treh tednih, so največ izgubili proizvajalci avtomobilov in predstavniki tehnološkega sektorja. Nekaj rasti smo videli na kitajskem kapitalskem trgu, kjer so banke znižale obrestne mere za posojila, država pa je okrepila podporo nepremičninskemu trgu z dodatnimi posojili.
Ko cene zemeljskega plina v Evropi naraščajo, predvsem zaradi napovedane tridnevne ustavitve dobave iz Rusije zaradi vzdrževalnih del, pa lahko opazujermo nadaljevanje trenda padanja cen nafte, predvsem zaradi manjšega povpraševanja na Kitajskem in pričakovanj glede dogovora z Iranom. Vrnitev iranske nafte sicer ostaja negotova, toda obuditev jedrskega dogovora iz leta 2015 bi pomenila hitro povečanje ponudbe na svetovnem naftnem trgu, cena bi še dodatno padla in inflacijski pritisk bi se zmanjšal.
Domači delniški trg diha nekoliko drugače. Indeks SBITOP že od aprila nekako vztraja v območju med 1100 in 1180 točkami. Razlog za to bi lahko iskali tudi v dejstvu, da slovenske delnice v času visoke likvidnosti niso dosegle izrazito visokih vrednosti glede na finančne kazalce.