Gre za nova razmerja v svetu, ki se spreminjajo. Hkrati pa je to boj mnenj starega proti novemu. Imperializma proti sobivanju in življenju. Boj vojne proti miru. Premoga in nafte proti soncu in vodiku. Propadanja neoliberalizma in težnje po njegovi ohranitvi. Boj za vodo in naravne vire.
Pojavljajo se ideje o zaustavitvi nesmiselnih spopadov, a ljudje, ki »mislijo vojno,« jo generirajo in tisti, ki so vsak po malem tudi odgovorni zanjo, bodo težko sprejeli odgovornost za mir. Ne vidijo ga, ker ga ne želijo videti.
Pravzaprav bi si želel, da bi vse te silne ljubitelje vojn, podpihovalce in zagovornike zla poslali v prve ognjene linije na »specializacijo.« Vsaj za kakšen dan. Brez kravat in salonarjev.
Težko je o vojni napisati karkoli novega. Je bilo že vse povedano. A vendar naj ponovim, da so žrtve običajni ljudje, ki si vojne ne želijo in ki najbolj trpijo. Zato pa je treba dvigniti glas proti vsem manipulatorjem v raznih vojaških zvezah, proti Ameriki, Rusiji in drugim »nepogrešljivim« in »nenadomestljivim prijateljem.« Tudi proti kandidatom za predsedniško funkcijo v Sloveniji, ki razen Nata ne vidijo nobene rešitve. Dr. Vladimir Prebilič se mi je do nedavnega zdel trezen in umirjen človek. Tudi inteligenten. Žal počasi spreminjam mišljenje. Njegova izjava glede pobalinskega rušenja sistema Nata bi bila lahko spregledana, če ne bi šlo za kolikor toliko resnega človeka, ki naj bi v primeru izvolitve spoštoval ustavo in njeno določbo o prizadevanjih za mir. Številni, pa ne mislim le njega, temveč tudi aktualne oblastnike, denimo zunanjo ministrico Tanjo Fajon in Marjana Šarca, zahtevajo posebno pozornost zaradi svojih vojnih stališč in ravnanj, ki ne odražajo potreb časa. Trobljenje v vojni rog je sicer lahko všečno in predvsem koristno, a vendar ne zadovoljuje miru.
Ljudje, ki so že predolgo svojo miselnost polnili s puhlicami vojne, »obrambe demokracije«, nujnega »zavezništva«, ki se je mimogrede »lepo« izkazalo v Afganistanu, so pravzaprav nesposobni dojeti kakršno koli drugačno rešitev od te, ki jo edino poznajo.
Vsakokratno opozarjanje na zdrse ljudi, ki se imajo za poklicane, da nas »osrečijo« s svojimi stranpotmi, je sicer že malo dolgočasno, a vendar, upam, da ne zaman. In rešitev? No, če je nihče ne vidi, potem imamo pa resnično »sposobne politike.« Z moje strani pa le: prekinitev spopadov, pogajalska konferenca za mir in predvsem prenehanje nadaljnjega netenja vojn.
Tudi prenehanje igračkanja z jedrsko nevarnostjo. Pred ne tako dolgo časa je brezpilotno letalo, opremljeno z eksplozivom, mimo vseh silnih opozoril in obramb Nata zašlo v Zagreb, kjer je eksplodiralo. Sicer le nekaj kilometrov zračne linije od JEK. In sedaj spremljamo boje v Zaporožju. Kako gre že tisto opozorilo o vrču in vodi?
Miloš Šonc, Grosuplje