Tudi če boste umetnino kupili, boste težko prišli do nje, ker je kumarica z omako prilepljena na strop v galeriji Michaela Letta v Aucklandu na Novi Zelandiji. Pa da se ne bi preveč vznemirjali – razstavo bodo danes zaprli, tako da ste za obogatitev nesmrtne zbirke največjih umetnin na svetu nekoliko pozni. ​Ryan Moore, direktor galerije likovnih umetnosti v Sydneyju, ki zastopa Griffina, je ob tem povedal, da na splošno umetniki niso tisti, ki odločajo, ali nekaj je ali ni umetnost. »So zgolj tisti, ki ustvarjajo. Ali je nekaj dragoceno in smiselno kot umetniško delo, je to, kako se kolektivno, kot družba, odločimo, da to uporabljamo oziroma kako govorimo o tem,« je pojasnil. ​Matthew Griffin je avstralski umetnik, čigar delo vključuje širok nabor medijev, vključno s kiparstvom, fotografijo, videom, instalacijo in kolažem. Ponavljajoče se teme v njegovih delih vključujejo telo kot objekt v odnosu do drugih predmetov ter improvizirano in minljivo kot kiparski kvaliteti, pa tudi vseprisotnost fotoaparatov in posledične težave pri ustvarjanju smiselnih slik v dobi po internetu. Bo družba to kumarico obravnavala čez nekaj stoletij tako, kot danes cenimo na primer da Vincijevo Mono Lizo?