Slaščičarstvo je za mlado živilsko-prehransko tehnico Hano Kotar poklic in velika strast, zato pravi, da sploh ne ve, da hodi v službo. Že kot dekletce je sanjala o lastni slaščičarski delavnici, pripravi sladkih dobrot in poigravanju z novimi okusi. Svoje sanje že drugo leto uresničuje na Britofu pri Kranju, kjer se podpisuje pod lastno blagovno znamko izdelkov iz čokolade, tort, sladic v kozarčkih in sladoleda Mama Paula. Časa za počitek skoraj ne pozna.
»Ves čas sem v pogonu, dela in idej mi ne zmanjka. Po štirih dneh morskega oddiha v Poreču sem že težko čakala akcijo,« svoj poletni vsakdan opiše Kotarjeva. Obdobje koronavirusa, ki je ustavilo prodajo in promocijo njenih proizvodov, je ni zmedlo. Prisilni počitek je izkoristila za to, da je izdelke razvila do potankosti, še bolj izpopolnila njihove okuse in razširila svoje delovanje. V njenem podjetju je danes dvanajst zaposlenih, z izdelki pa oskrbuje že več kot trideset lokacij na Gorenjskem, v okolici Ljubljane, Kostelu in tudi na Hrvaškem. V teh vročih dneh gre kupcem najbolj v slast sladoled. Na sladoledno sezono se Hana z ekipo začne pripravljati že pozimi, ko se rada udeleži katerega od gostinskih sejmov v tujini in se seznani z novostmi v svetu slaščičarstva. Njena letošnja novost so domače sladoledne lučke, ki so ene prvih na slovenskem trgu. Izdelane so iz naravnih sestavin, mlečnih ali veganskih, oblite s čokoladnimi prelivi različnih okusov in posute s koščki karamele, pistacije, bele čokolade, hrustljavčki, suhim sadjem, bonboni … Otrokom gre v slast tudi točen sladoled v lončkih s posebnimi prelivi in posipi, redne stranke pa so odlično sprejele dva nova sladoledna okusa: belo čokolado z malino in karamelnimi hrustljavčki ter rum punč z rozinami.
Veganski sladoled ni »vodna lučka«
»Med najbolj in najmanj prodajanim okusom sladoleda sta le dva odstotka razlike. Slovencem gredo še vedno najbolj v slast klasični okusi, kot so čokolada, vanilija in lešnik. Otroci prisegajo tudi na limonov in jagodov sladoled, medtem ko je v bolj sodobno opremljenih lokalih na imenitnejših lokacijah največ povpraševanja po okusih manga, bele čokolade in pistacije,« zaupa Kotarjeva in doda, da Slovenci večinoma stavimo na mlečni sladoled, izdelan iz mleka in smetane.
»Počasi spoznavamo tudi veganski sladoled, ki pa še zdaleč ni zgolj 'vodna lučka', namenjena tistim, ki iz takih ali drugačnih razlogov ne uživajo mlečnih izdelkov. Kupci čedalje bolj cenijo kakovostne in naravne sestavine. Naši veganski sladoledi so prav tako kremasti kot mlečni in vsebujejo pravo sadje. Pri nas ne uporabljamo praškov, ki se stresejo v vodo, ki se potem strdi v ledeno zmes z okusom po jagodnih bonbonih. Razlika med dobrim in slabim sladoledom je v sestavinah. Le prave jagode dajo sladoledu pravi okus po jagodah, prav tako pri nas v pistacijevo zmes nikoli ne dodajamo mandljev, ki so cenejši. Stavimo na pristne naravne okuse, brez umetnih barvil, konzervansov in emulgatorjev. Vesela sem, da kupci to prepoznajo in cenijo,« pojasni sogovornica.
Okolica je ponosna nanjo, v butični delavnici jo večkrat obiščejo tudi tuji turisti, ki si pridejo ogledat, kako poteka izdelava čokolade in sladoledov. Odlično sodeluje tudi z občino Kranj, za katero je decembra lani izdelala čokoladna poslovna darila, in kranjskim zavodom za turizem, v okviru katerega svoje dobrote občasno predstavi na katerem od dogodkov. Eden takih je petkova popestritev Kr' petek je! na kranjskem Glavnem trgu ob vodnjaku, kjer Kranjčanke in Kranjčani vsak petek po službi uživajo ob bogato založenih stojnicah, pestri gastronomski ponudbi in kulturnih vsebinah.