Renato Pahor, direktor Virsa, zlate gazele 2019, pravi: »Priložnost dajemo mladim. Če želiš biti v prvi ligi, moraš imeti igralce, ki so sposobni igrati v njej. Imeti moraš tudi kakega dobrega napadalca, da zabija gole. Če želiš igrati v ligi prvakov, potrebuješ Ronalda ali Messija, drugače tam na daljši rok težko ostaneš.« Raziskovalci, inženirji in inovatorji, ki bodo »igrali «v svetovnih ligah, se začnejo razvijati že v šoli. Če imajo srečo in ob sebi predane in podjetne učitelje: ljudi, ki prepoznajo nadarjenost in talente in naredijo vse, da odmaknejo ovire, da se nadarjenosti razvijejo v talente.
Tudi inovativni pristopi poučevanja imajo klasične temelje
Nermin Bajramović, letošnji prejemnik priznanja Inženirska iskra 2022 in finalist AmCham iniciative 'Učitelji sem! Učiteljica sem!', učitelj matematike na OŠ narodnega heroja Rajka Hrastnik, navdušuje mlade s posebnimi pristopi do poučevanja matematike. Je zagovornik zelene table in pisanja v zvezek, a obenem vešč IKT tehnologije. Pravi: »Vedno skušam stare stvari, stare ideje, znanje iz učbenikov, karkoli je bilo v času našega človeštva že narejeno, prikazati skozi drug medij.« Vodilo njegovega dela je preprosto načelo, da se miselni procesi dogajajo v glavi: »Tehnologija je samo nadgradnja tistega osnovnega, kar naredimo.« Ta ideja ga je vodila pri vzpostavitvi odprtega spletišča Nerminov svet, v katerega je vključil tudi igrifikacijo. S pomočjo spletne platforme je matematiki dodal igriv pridih in z njo spremljal napredek svojih učencev
Pri poučevanju daje prednost konceptom in njihovemu razumevanju, saj izpostavlja, da je osnovna šola 'osnovna' z razlogom: »Če so osnovni koncepti in razumevanja pojmov osvojeni v osnovni šoli, potem naj učenec ne bi imel večjih težav v nadaljnjem izobraževanju.«
Voditi in ne zapovedovati
Kako pomemben je pravi pristop pri poučevanju, se zaveda tudi Alenka Mozer, učiteljica kemije na Gimnaziji Vič. Kot dolgoletna mentorica talentiranih mladih z obilo izkušnjami se obenem zaveda tudi tega, kako ključno je takšne talentirane posameznike voditi na njim prilagojen način. Kar druži njene dijake in vse, ki se zbirajo okoli njih, je, kot izpostavlja, vedoželjnost: »To niso dijaki, ki bi jim šlo za ocene, ampak za tisto pravo znanje, za medpredmetne pristope«. Kot pravi, do njih nikoli ne pristopa s pozicije moči učitelja. Poudarja, da se jim pri njihovem vodenju »nikoli ne postaviš na pot, pač pa odpreš vprašanja, da razmišljajo«. Dosežki dijakov tako v času srednješolskega izobraževanja kot v njegovem nadaljevanju pričajo o uspešnosti tovrstnega dela. Raziskovalna naloga dijakov, nastala pod njenim mentorstvom in v sodelovanju z Biotehniško fakulteto, je na Vilnius International Project Olympiad prejela zlato medaljo, na znanstveno-podjetniškem tekmovanju ScienceJam 2022 tretje mesto, prislužila pa si je tudi posebno omembo priznanja Inženirska iskra.
Ne predalčkanju
Sogovornika izpostavljata pomen in priložnosti medpredmetnega sodelovanja. Priložnosti, ki jih inženirsko-tehniško-naravoslovni projekti nudijo dijakom, po mnenju Mozerjeve pripomorejo k orientaciji mladih v pravo karierno smer. Tudi Bajramović se izogiba 'predalčkanju' in svoj predmet rad povezuje s predmeti kolegov, saj matematiko vidi povsod in v vsem: »Matematika je miselna telovadba za možgane, ki uči organizacije podatkov, urejanja, natančnosti, estetike. Najsi gre za izvirne dosežke antičnih matematikov, univerzalnost matematičnega jezika ali pa umetnine, ki sledijo matematičnim vzorcem. Matematika je povsod.«
Oba učitelja se zavedata, da mladih nenazadnje ne učita le za šolo in poklic, temveč za življenje. Pri svojem delu učence in dijake spodbujata k samostojnemu razmišljanju, radovednosti in raziskovanju – veščinam, ki opredeljujejo kompetenco podjetnosti. Bajramović z igrifikacijo, ki jo je uvedel že pred šolo na daljavo, svoje učence spodbuja k bolj učinkoviti in kritični rabi novih tehnologij. Že v osnovni šoli jih je naučil veščin priprave dokumentov in slikovnih gradiv v primerni elektronski obliki. Mozerjeva pa pri mentoriranju velik poudarek daje učenju učinkovite komunikacije: »Karkoli narediš, je treba znati predstaviti in zainteresirani javnosti povedati, za kaj gre.« Obenem izpostavlja tudi vodilo, ki je osnova pri njenih dijakih: »Če te vleče vedoželjnost, se tudi v novih situacijah znajdeš in najdeš pot.«