V teh lepih poletnih dneh je težko biti previden. Če bi sodili po vrsti množičnih prireditev, kot je bila jubilejna petdeseta parada ponosa v Londonu ali prav tako jubilejni, že stoti teniški turnir v znamenitem Wimbledonu, bi pomislili, da je pandemija na Otoku za vedno mimo. Maske so redek pojav, in če si jo nadeneš, si deležen marsikaterega začudenega pogleda, še raje posmeha ali prezira.
Zanimiva posebnost, ko gre za nošnjo mask, je najbrž, da jih ne samo v zaprtih prostorih, ampak tudi na prostem še vedno nosijo predvsem Londončani in drugi Otočani kitajskega rodu. Medtem ko na Otoku zdravstveni in epidemiološki strokovnjaki spet pozivajo k veliko večji previdnosti, ne pa še k vnovičnemu uvajanju ukrepov, na Kitajskem ukrepe po nedavni zaostritvi spet sproščajo. Na Otoku že več mesecev ni več javnega brezplačnega testiranja, na Kitajskem pa so se že prej pojavila pametna javna stranišča z najboljšo možno internetno povezavo G5, v katerih se lahko zdaj testiraš tudi na koronavirus. V njih se tako testira do skupno 500 ljudi na dan. Testiranje je postalo ljudem bolj prijazno. Medtem ko čakajo na izid, lahko brskajo po internetu. Medicinsko osebje lahko naloži podatke o testiranju. Stranišče postane mala koča tehnologije. Testiranje je na Kitajskem očitno postalo pomemben del nove normalnosti, vsakdanji nebodigatreba, kot je uporaba stranišča.
Covid kot oddaljeni spomin
Na Otoku je covidna pandemija na videz zgolj oddaljeni spomin. Pa ni in nenadoma se o njej spet več piše in govori, čeprav že več mesecev nikjer ni več javnih brezplačnih centrov za testiranje. Oživljanje razprave o covidu ni presenetljivo. V enem samem tednu se je število okužb na Otoku, ki jih prijavljajo prebivalci sami na podlagi testov, opravljenih doma (mnogi so si pred ukinitvijo brezplačnih kompletov za testiranje doma ustvarili velike zaloge), močno povečalo – za 32 odstotkov v enem tednu. Po podatkih državnega statističnega urada je s koronavirusom trenutno okuženih precej več Otočanov, kot ima Slovenija prebivalcev: približno 2.300.000. To pomeni, da je okužen vsak trideseti Otočan. Najslabše je na Škotskem, kjer je okužen vsak osemnajsti prebivalec. Zakaj? Predvsem zato, ker se velika večina Otočanov, od politikov v parlamentu do obiskovalcev nočnih klubov, vede, kot da covida nikoli ni bilo.
Večina Otočanov gre na vlak, avtobus, v službo, trgovino, na obisk k svojcem in prijateljem oziroma kamor koli že, tudi če pri sebi opazijo simptome. Nekateri si takrat nadenejo masko, drugi ne. Epidemiologi že govorijo o novem valu okužb in napovedujejo hujšega v septembru. Veliko ljudi je okuženih že drugič ali tretjič, in sicer zaradi dveh novih hitro nalezljivih podrazličic omikrona BA4 in BA5. Cepljenje ne varuje pred okužbo, pomaga pa pri zaščiti pred hujšim potekom bolezni. Število hospitalizacij se je v enem tednu vseeno več kot podvojilo, zraslo je na 10.658. Vsak dan je v bolnišnicah tisoč več Otočanov s covidom. Več kot 200 jih je na intenzivni negi. Tudi število covidnih smrti, ki se na Otoku približuje 200.000, se je v enem tednu podvojilo na 309. Glavna zdravstvena svetovalka vlade je Britance pozvala, naj še naprej živijo normalno, vendar naj bodo veliko bolj previdni, starejše od 75 let, ki niso bili cepljeni v zadnjih šestih mesecih, pa, naj se vnovič cepijo. Vlada še vedno vso odgovornost glede covida prepušča ljudem oziroma njihovemu zdravemu razumu, ki pa ga vsakdo pojmuje drugače.
Maske in vzdrževanje varnostne razdalje se zaradi novega hitrega širjenja okužb vračajo, za zdaj v bolnišnicah v Angliji in Walesu. Britanska vlada naj bi zelo pozorno spremljala dogajanje, a sporoča, da še ne načrtuje vrnitve kakršnih koli ukrepov. Za dodaten problem v odnosu do covida je poskrbel odstop že drugega ministra za zdravstvo, odkar se je začela epidemija. Matt Hancock je pred časom odstopil zaradi kršenja covidnih ukrepov, njegov naslednik Sajid Javid pa v torek zvečer zaradi vrste grehov premierja Borisa Johnsona, predvsem zaradi zabav na Downing Streetu 10 v času covidnih karanten.
