V ozadju visoke inflacije sta po besedah Boštjana Vasleta dva ključna dejavnika - hitro gospodarstvo okrevanje po pandemični krizi, v zadnjih mesecih pa tudi posledice ruske agresije na Ukrajino. »To se kaže na visokih cenah surovin, energentov in hrane na mednarodnih trgih, ključni dejavnik, ki lahko pomiri inflacijo, pa stabilizacija geopolitičnih razmer na globalni ravni, konkretno na evropskem prostoru,« je ob robu predstavitve Ekonomskega pregleda za Slovenijo 2022, ki ga je na Brdu pri Kranju pripravila Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), dejal Vasle.
Inflacijo je, kot je poudaril, treba nasloviti tudi z ostalimi politiki. V okviru Evropske centralne banke (ECB) so po Vasletovih besedah že začeli z normalizacijo politike na treh področjih. »Prvi je program novega nakupovanja vrednostnih papirjev, tako v okviru rednega kot pandemičnega programa, ki je v tem trenutku praktično že zaključen,« je dejal.
Postopno dvigovanje obrestnih mer
Drugi ukrep ki ga je ECB sprejela, je po guvernerjevih besedah povezan z ugotovitvijo, da so izpolnjeni pogoji za postopen dvig obrestnih mer. »Tretji, po oceni številnih celo eden najpomembnejših ukrepov, pa je ravnanje na področju obrestnih mer. Izrazili smo trdno pričakovanje, da bo do prvega dviga prišlo na julijski seji,« je dejal Vasle.
Z dvigom obrestnih mer bo ECB po pričakovanjih nadaljevala septembra, »kjer ostaja odprta možnost za nekoliko višji dvig«. Kot je pojasnil, bodo julija obrestno mero v skladu s pričakovanji dvignili za 0,25 odstotne točke, septembra pa bi jo lahko za 0,5 odstotne točke. Vasle je napovedal tudi nadaljevanje te dinamike postopnega dvigovanja obrestnih mer po septembru, in sicer v zadnjem letošnjem četrtletju in v začetku prihodnjega leta.
Pri brzdanju inflacije pa so po njegovih besedah v veliko pomoč lahko tudi ukrepi, ki jih sprejemajo vlade. »Gre za paleto instrumentov, ki so v posameznih državah odvisne od ekonomskih preferenc vlad, nenazadnje tudi od političnih preferenc vlad. Kot dobrodošle vidim vse ukrepe, ki pripomorejo k stabilizaciji cen, še posebej na najbolj izpostavljenih področjih,« je sklenil Vasle.
ECB z načrti za spodbujanje podnebju prijaznih naložb
ECB je sicer danes predstavila tudi načrte za vključitev podnebnih sprememb v svojo denarno politiko, da bi podjetja v območju z evrom spodbudila k večji skrbi za njihov vpliv na okolje. Ukrepi so namenjeni boljšemu upoštevanju finančnih tveganj, povezanih s podnebjem, in podpori zelenemu prehodu gospodarstva, so sporočili iz banke.
»Podnebne spremembe in prehod v bolj zeleno gospodarstvo vplivajo na naš glavni cilj vzdrževanja cenovne stabilnosti, ker vplivajo na naše gospodarstvo ter na tveganost in vrednost sredstev v bilanci stanja Eurosistema,« so v sporočilu za javnost zapisali na banki.
ECB ima kot nadzorni organ dolžnost, da prispeva k varnosti in trdnosti bančnega sektorja, zato mora banka skrbeti, da je ta dobro pripravljen na obvladovanje podnebnih tveganj, so prepričani. Prav tako ima banka kot evropska institucija dolžnost, da podpira splošne ekonomske politike, ki prispevajo k doseganju ciljev EU, med katerimi je tudi varstvo okolja.
Postopno razogljičenje svojih imetij podjetniških obveznic
Po trenutnih načrtih se bodo ukrepi začeli uporabljati oktobra 2022, nadaljnje podrobnosti pa bodo sledile malo pred tem. ECB bo od prvega četrtletja leta 2023 začela redno objavljati informacije o imetjih podjetniških obveznic, povezane s podnebjem.
V skladu z novimi načrti si bo ECB prizadevala za postopno razogljičenje svojih imetij podjetniških obveznic v skladu s cilji pariškega podnebnega sporazuma in preusmeritev k izdajateljem z boljšo podnebno učinkovitostjo. Podnebno uspešnost bodo merili s kazalniki, kot so nižje emisije toplogrednih plinov, ambicioznejši cilji za zmanjšanje emisij ogljika in objave v zvezi s podnebnimi ukrepi, so pojasnili.
Do konca leta 2024 bo omejen tudi delež premoženja, ki ga izdajo subjekti z visokim ogljičnim odtisom in ga lahko posamezne nasprotne stranke zastavijo kot zavarovanje pri najemanju posojil pri centralnih bankah. Sprva bodo banke te omejitve uporabljale le za tržne dolžniške instrumente, ki so jih izdala podjetja zunaj finančnega sektorja, so pojasnili na ECB.
Sredstva bodo prav tako morala biti skladna z direktivo o trajnostnem poročanju (CSRD). Vendar je bilo izvajanje omenjene direktive, ki naj bi veljala za približno 50.000 podjetij v EU, odloženo, pri čemer bodo merila primernosti začela veljati šele leta 2026.
Za doseganje zastavljenih ciljev bodo na banki najprej temeljito analizirati učinke podnebnih sprememb. Ob tem se zavedajo, da je treba ukrepati hitro in da časa ni na pretek. »Zato izboljšujemo naše modele in zbiramo podatke, da bi lahko bolje upoštevali tveganja, ki izhajajo iz podnebnih sprememb,« so zapisali in dodali, da bodo strategijo in ukrepe za boj proti podnebnim spremembam v prihodnje prilagajali in izpopolnjevali.
