»Namesto da bi na steni naredil novo vizualijo, ki bi izbrisala predhodno podobo, s tem pa tudi zgodbo prostora, sem poslikavo naredil po načelu napačne prenove,« pripoveduje francoski ustvarjalec Mathieu Tremblin. Avtorja je za tovrstno prakso navdihnil novi muralizem, kot sam imenuje »umetniške forme, ki so jih v okviru vzdrževalnih del nevede izvedli recimo delavci s tem, ko so en del grafita prebarvali. Poslikava tako ni popolnoma izginila, vendar pa tudi ni bila več v prvotni obliki in je dobila nov vizualni element.« Tremblin je tovrstno dogajanje posvojil in ga oblikoval v svojo ustvarjalno intervencijo, s katero posega v stenske poslikave, ki jih je izbrisal čas ali so bile uničene zaradi vandalizma. Rezultat napačne obnove, ki v Tremblinovem primeru vedno nastaja v soglasju z avtorjem oziroma skrbnikom podobe, pa je spremenjena različica murala, ki ga ne vrača v prvotno stanje, niti ga ne uničuje, temveč ga naseljuje z avtorsko noto. »Gre za zelo premišljeno poseganje na stenske poslikave, ki se igra z vmesnostjo med naročenimi, legalnimi poslikavami in spontanimi posegi na zidove,« ustvarjalno prakso komentira Sandi Abram Ljubljana Street Art, pod okriljem katerega je v sodelovanju s Sax pubom nastala napačna prenova ikoničnega ljubljanskega murala.
Mural iz sredine 80. let
Mural na fasadi Sax puba, ki je nastal v sredini 80. let, je delo Jožeta Slaka - Đoke, slikarja, ki je v svojem ustvarjanju uporabljal različne medije, pripoveduje Abram. »Avtor ni slikal le na platno, ampak denimo tudi na lesene plošče in očitno še na druge površine. Na povabilo Sax puba je v 80. letih nastal mural, ki v svojevrstnem eklektičnem stilu upodablja tri temnopolte jazzovske glasbenike,« kontekst prvotne poslikave podaja direktor festivala uličnih umetnosti. Poleg tega Abram še poudarja, kako je o ikonični poslikavi na trnovski hiši mogoče razmišljati kot o urbani dediščini. »V nasprotju s spomeniki, ki jih prenavljamo, da ostajajo enaki, imajo murali in grafiti, v katere je zapisana začasnost, drugačen status. Za tovrstno vizualno produkcijo v javnem prostoru nimamo koncepta prenove, kar pa se bo mogoče v prihodnje spremenilo,« meni Mathieu Tremblin. Tako kot se je v zadnjih desetletjih v širši javnosti do neke mere devandaliziralo grafitarstvo. Ob čemer Sandi Abram še podčrta, kako napačna prenova poslikave na Sax pubu odpira »vprašanje ohranitve grafitov kot kulturne dediščine, še posebej poslikav v javnem prostoru, ki so izhajale iz pomembnega slikarskega izraza, ki se je razvil v 80. letih in je začel uporabljati spreje kot orodje ustvarjanja«. Mural Jožeta Slaka - Đoke je tako eden redkih, če ne celo eden najstarejših ohranjenih estetskih subkulturnih grafitov v Ljubljani.
Negativ znamenite poslikave
Mathieu Tremblin je napačno prenovo trnovske poslikave izvedel po navdihu analogne fotografije in tako invertiral celoten videz poslikave. Risbe so ostale enake prvotnim, le z drugačnimi barvami. Gre za igro med negativom in pozitivom, kar vodi do analogne fotografije, ki je povezana z obdobjem 80. let. A ne samo to, fotografija ima pomembno vlogo tudi pri beleženju in dokumentiranju grafitov in muralov, ki čez čas bledijo. Tako je fotografija pomembno vlogo odigrala tudi v primeru Sax puba, saj si je Tremblin pri svojem delu pomagal tudi z arhivskimi posnetki nastajanja Slakove poslikave.